20. 12. 2022

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe Lovske zveze Slovenije, Ljubljana, ki jo zastopa Odvetniška družba Krašek, o. p., d. o. o., Ljubljana, na seji 20. decembra 2022

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. II DoR 14/2019 z dne 14. 3. 2019 se ne sprejme.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 14. člena Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 19/10 – uradno prečiščeno besedilo in 56/10) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Vrhovno sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog pritožnice za dopustitev revizije (drugi odstavek 367.c člena Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08 in 10/17 – v nadaljevanju ZPP), ki ga je ta vložila zoper pravnomočno sodbo, s katero je sodišče ugotovilo, da je tožnica (Republika Slovenija) lastnica nepremičnin, navedenih v izreku sodbe.

2.Pritožnica v ustavni pritožbi, ki jo vlaga le zoper sklep Vrhovnega sodišča, navaja, da je bila kljub plačilu kupnine za nepremičnine in kljub vpisu v zemljiško knjigo razlaščena v korist države brez nadomestila. Hkrati z ustavno pritožbo vlaga tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 14. člena Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (v nadaljevanju ZSKZ). Opozarja, da je Ustavno sodišče sicer že v odločbi št. U-I-78/93 z dne 18. 10. 1995 (Uradni list RS, št. 68/95, in OdlUS IV, 104) presojalo ustavno skladnost navedene določbe ZSKZ, vendar pa konkretna zadeva po njenem mnenju odpira nova ustavnopravna vprašanja, na katera Ustavno sodišče še ni odgovorilo. Poudarja, da je Ustavno sodišče doslej obravnavalo le primere, ki so se nanašali na lovske družine, ne pa tudi primera, ki bi se nanašal na lovsko zvezo. Ureditev, ki dopušča enostranski odvzem premoženjske pravice (v konkretnem primeru pravice rabe na družbeni lastnini) brez postopka in brez nadomestila, je po mnenju pobudnice protiustavna. Pobudnica poudarja še čas pridobitve pravice, pomen odplačnosti prenosa pravice, pomen vpisa v zemljiško knjigo in pomen civilnopravnega statusa lovskih organizacij. Meni, da sta izpodbijani sklep Vrhovnega sodišča in ureditev iz 14. člena ZSKZ v nasprotju z 2., 5., 33., 67., 69., 70., 73. in 155. členom Ustave.

3.Ustavno sodišče ustavne pritožbe zoper sklep Vrhovnega sodišča ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) (1. točka izreka).

4.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti lahko da, kdor izkaže pravni interes ob vložitvi pobude (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. V primerih, ko izpodbijani predpis ne učinkuje neposredno, se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS (glej sklep Ustavnega sodišča št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007, Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82).

5.Pobudnica svoj pravni interes za pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 14. člena ZSKZ utemeljuje z ustavno pritožbo, vloženo zoper sklep Vrhovnega sodišča, s katerim je bil zavrnjen njen predlog za dopustitev revizije. Pobudnica ima pravni interes za preizkus pobude za presojo ustavnosti tistih zakonskih določb, na katerih temelji z ustavno pritožbo izpodbijani sklep. Izpodbijani sklep Vrhovnega sodišča ne temelji na izpodbijanem 14. členu ZSKZ, temveč na 367.a členu ZPP, ki ureja pogoje za dopustitev revizije v pravdnem postopku. Zato morebitna ugoditev pobudi ne more privesti do izboljšanja pravnega položaja pobudnice. To pomeni, da pobudnica ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijane določbe. Ustavno sodišče je zato na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS njeno pobudo zavrglo (2. točka izreka).

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 55.b člena in tretjega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnici in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Špelca Mežnar, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sodnik dr. Marijan Pavčnik je bil pri odločanju o tej zadevi izločen. Ustavno sodišče je sklep sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto

Predsednik