Jedro

Za tožbo zoper odločbo, ki je predmet tega upravnega spora, tožeča stranka nima več pravnega interesa, saj je bila izpodbijana odločba prvostopenjskega organa odpravljena. Ker odločbe, ki se izpodbija v tem upravnem sporu ni več in ne učinkuje več na pravni položaj tožeče stranke, očitno ne posega več v pravice tožeče stranke.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

Tožeča stranka s tožbo izpodbija v uvodu navedeno odločbo upravnega organa prve stopnje, s katero je bil zavrnjen zahtevek družbe A. d.o.o. in družbe B. d.o.o. (v nadaljevanju investitorja) za novogradnjo večstanovanjske stavbe na zemljišču parc. št. 1443/4 k.o. ...

Tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja, da se območje predmetne gradnje ureja z Odlokom o prostorskih ureditvenih pogojih za območja planskih celot Strunjan (1), Fiesa-Pacug (2), Piran (3), Razgled-Moštra-Piranska vrata (4), Portorož (5), Lucija (7), Seča (8), Sečoveljske soline (10), Dragonja (12) in M SE/2 v Občini Piran (v nadaljevanju PUP). Predvidena gradnja se nahaja v razširjenem ureditvenem območju B nad cesto v Portorožu. Po določbi 4. člena Odloka o spremembi PUP (Uradne objave št. 23/2000, v nadaljevanju sprememba PUP) je treba za predmetno območje izdelati skupinsko (arhitektonsko in komunalno) zazidalno situacijo, s katero se določi lega, velikost objektov, dostopna cesta in priključitev na komunalno infrastrukturo (v nadaljevanju zazidalna situacija). Kljub pozivu občina navedenega dokumenta upravnemu organu prve stopnje ni dostavila, zato ni mogoče preveriti skladnosti predvidene gradnje z navedenim prostorskim aktom. Upravni organ druge stopnje je pritožbo tožeče stranke in investitorjev zoper izpodbijano odločbo zavrnil z obrazložitvijo, da je predvidena gradnja neskladna z prostorskim aktom, ki ureja to območje.

Tožeča stranka v tožbi izpodbija stališče prvostopenjskega upravnega organa, da brez zazidalne situacije ni mogoče odločati o skladnosti predvidene gradnje z veljavnimi prostorskimi akti in v nadaljevanju svoje stališče tudi utemeljuje in zaključuje, da je tudi brez zahtevane zazidalne situacije, katere tožeča stranka ni dolžna sprejeti, prvostopenjski organ v območju B od leta 2000 do danes izdal več gradbenih dovoljenj za eno in večstanovanjske objekte, ki so postala dokončna in pravnomočna. To pa pomeni, da je upravni organ očitno tudi brez dokumenta, na katerega se sklicuje, ugotavljal skladnost predvidene gradnje s pogoji PUP in izdajal ustrezna gradbena dovoljenja. V nadaljevanju ugovarja tudi odločitvi in razlogom odločitve upravnega organa druge stopnje, kateremu očita napačno uporabo materialnega prava, kar tudi obrazlaga. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo upravnega organa prve stopnje odpravi.

Sodišče je tožbo zavrglo iz naslednjih razlogov: V upravnem sporu sodišče zagotavlja sodno varstvo pravic in pravnih koristi posameznikov in organizacij proti odločitvam in dejanjem državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil na način in po postopku, ki ga določa Zakon o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), če za določeno zadevo ni z zakonom zagotovljeno drugo sodno varstvo (1. člen ZUS-1). Po določbi prvega odstavka 2. člena ZUS-1 v upravnem sporu sodišče odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika.

Sodišče v predhodnem preizkusu tožbe tožbo zavrže iz razlogov, ki jih je zakonodajalec taksativno določil z določili od 1. do 8. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. Na razloge iz prvega odstavka 36. člena ZUS-1 mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka (drugi odstavek 36. člena ZUS-1).

Sodišče je po vpogledu v sodni spis opr. št. III U 160/2014 ugotovilo, da je pri tem sodišču tekel spor, ki sta ga sprožili tožeči stranki A. d.o.o., in B. d.o.o., zoper isto gradbeno dovoljenje Upravne enote Piran, ki je izpodbijano v tem upravnem sporu.

V zadevi je bila dne 30. 1. 2015 izdana sodba III U 160/2014-14, ki je postala pravnomočna, s katero je sodišče izpodbijano gradbeno dovoljenje Upravne enote Piran odpravilo in zadevo vrnilo v ponovno odločanje.

Za tožbo zoper odločbo, ki je predmet tega upravnega spora, tožeča stranka nima več pravnega interesa, saj je bila izpodbijana odločba prvostopenjskega organa odpravljena. Ker odločbe, ki se izpodbija v tem upravnem sporu ni več in ne učinkuje več na pravni položaj tožeče stranke, očitno ne posega več v pravice tožeče stranke.

Glede na navedeno je sodišče na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo zavrglo.