Jedro

Pri izvedbi sklepa o dedovanju, v katerem je zajet dedni dogovor, je potrebno upoštevati le tiste solastniške deleže, ki so predmet sklepa o dedovanju.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep in sklep zemljiškoknjižne sodniške pomočnice se razveljavita ter zadeva vrne zemljiškoknjižnemu sodniku v ponovno odločanje o vpisu.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je na podlagi sklepa o dedovanju Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. III D 1 dovolilo vpis novih osnovnih pravnih položajev, in sicer vknjižbo lastninske pravice do 1/8 v korist imetnika I.P. in vknjižbo lastninske pravice do 17/24 v korist R.P.. Ugovor nasprotnega udeleženca R.P., da so vpisani deleži napačni, je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ter v obrazložitvi utemeljilo, zakaj naj bi bili deleži pravilni.

Proti sklepu se pritožuje udeleženec postopka R.P. po pooblaščencu. V pritožbi opozarja na izrek sklepa o dedovanju, iz katerega izhaja, da se na njegovem solastninskem deležu 5/6 vknjiži lastninska pravica na I.P. do 1/8. Sodišče je pri svojem izračunu in vpisu deležev napačno izračunalo ulomke. Dikcija, da nekdo postane lastnik 1/8 na deležu 5/6 pomeni, da je potrebno deleža zmnožiti, ne pa, kot je storilo prvostopenjsko sodišče, da je od od celote odštelo delež 1/8. V zadevi je bilo potrebno izračunati 1/8 od 5/6, kar pomeni, da gre I.P. 5/48 in ne 3/24 oziroma 6/48, kot je to ugotovilo zemljiškoknjižno sodišče. Enako kot matematična teorija je ulomke izračunalo tudi zapuščinsko sodišče. Izrecno je namreč zapisalo, da postane drugi udeleženec s svojim že pred tem vknjiženim deležem,ki je znašal 1/12 od celote, sedaj lastnik nepremičnin do 3/16 od celote.

Pritožba je utemeljena.

Iz zemljiškoknjižnih podatkov izhaja, da so pri parceli št. 18/3 k.o. Z. vpisani trije osnovni pravni položaji. Gre za 1/12 nepremičnine, pri kateri je vknjižena lastninska pravica v korist I.P., za nadaljnjo 1/12, pri kateri je vpisana lastninska pravica v korist R.P. in še 5/6, pri katerih je prav tako vpisana lastninska pravica v korist R.P.. Vsi trije položaji skupaj predstavljajo celoto. S sklepom dovoljeni vpis se sicer nanaša na zadnje navedeni osnovni položaj, vendar je prvostopenjsko sodišče deleže pri njem izračunalo napačno. Gre za izvedbo sklepa o dedovanju, v katerem je zajet dedni dogovor, s katerim sta se dediča dogovorila, da se zaradi uveljavljanja nujnega deleža vknjiži lastninska pravica v korist sodediča I.P. v višini 1/8 na deležu 5/6, ki je last R.P.. Pri tem je bilo v dogovoru še dodatno pojasnjeno, da gre za pridobitev 5/48 (od celote), kar znese skupaj z že vpisanim deležem 1/12, ki ga ima I.P., sedaj 9/48 (3/16) od celote.

Prvostopenjsko sodišče je nova deleža I.P. in R.P. določilo v nasprotju z izvršilnim naslovom. Kljub temu, da je navidez opravilo vpis le pri deležu 5/6, je dejansko določilo nove deleže glede na celoto. Na podlagi dovoljenih vpisov bi imel namreč sedaj I.P. delež 10/48 (1/8 oz. 3/24 + 1/12 oz. 2/24 = 5/24 oz. 10/48), namesto v dednem dogovoru pričakovanih 9/48. S tem, ko je prvostopenjsko sodišče nanj dovolilo vpis novega deleža 1/8, na R.P. pa 17/24 (oboje skupaj namesto osnovnega položaja 5/6 v lasti R.P.), mu je dejansko dodelilo 1/8 od celote, namesto 1/8 od 5/6. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje. Ker gre za vpis po uradni dolžnosti, bo moralo zemljiškoknjižno sodišče vsebino sklepa nastaviti pravilno in v skladu s sklepom o dedovanju, ki je podlaga vpisu (5. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).