Jedro

Tožnica je uveljavljala, da je bila v času sklenitve pogodbe poslovno nesposobna (IV. poglavje OZ), in ne napak volje (V. poglavje OZ), kot je od nje dopolnitev v tej smeri zahtevala toženka. Ker je toženka napačno pravno ocenila navedbe tožnice, jo je zato tudi pozivala v napačni smeri in napačno presodila njeno dopolnitev. Posledično je zato tudi napačno presodila, da je prosilkina prošnja nerazumljiva in kot taka nesposobna za obravnavo. Toženka je sicer navedla, da je prošnja tudi nepopolna, vendar v tej smeri obrazložitve ni podala.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 2762/2015 z dne 20. 11. 2015 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 347,70 EUR v 15 dneh od vročitve sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Ljubljani (toženka) je z izpodbijanim sklepom zavrgla prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči (BPP) z dne 6. 11. 2015. V obrazložitvi je navedla, da iz prošnje izhaja, da želi prosilka izpodbiti sodno poravnavo Okrajnega sodišča v Ljubljani N 318/2012 z dne 28. 4. 2014, saj v času podpisa zaradi strahu in poinfarktnega stanja ni bila sposobna tehtnega premisleka. Dne 11. 11. 2015 jo je pozvala, da prošnjo dopolni. Toženka tudi po dopolnitvi ocenjuje, da je vloga še vedno nepopolna in nerazumljiva in kot taka nesposobna za obravnavo, zato je prošnjo v skladu z drugim odstavkom 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) zavrgla.

2. Tožnica s tožbo izpodbija odločitev toženke, da je njena vloga bila kljub pozivu nepopolna in nerazumljiva. Za razveljavitev sodne poravnave je treba upoštevati določila ZPP, ki veljajo za obnovo postopka. Tožnica je sklenila sodno poravnavo 28. 4. 2014, kmalu po tem, ko je bila odpuščena iz UKC, kot je razvidno iz zdravniškega potrdila. Utrpela je srčni infarkt. Odpuščena je bila 20. 3. 2014 z napotili, naj se jo pošlje na dodatno zdravljenje v zdravilišče Radenci. Zaradi takšnega zdravstvenega stanja seveda dober mesec po odpustu iz UKC ni bila sposobna poskrbeti za svoje interese in je šele v zadnjem času izvedela, da je sodna poravnava sklenjena v njeno izključno škodo. S sodno poravnavo se je zavezala, da bo na svoji polovici nepremičnine ustanovila brezplačno trajno dosmrtno služnost stanovanja v korist svojega razvezanega partnerja, kar pomeni praktično enako, kot da se je svoji polovici nepremičnine odpovedala. V prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči je navedla, da bo izpodbijala sodno poravnavo ali s tožbo ali obnovo postopka. Želela je povedati, da se tožbena razveljavitev sodne poravnave dejansko lahko vloži na enak način, kot obnova postopka. Služba za brezplačno pravno pomoč bi morala razumeti, kaj želi tožnica povedati, saj razpolaga z določenim pravnim znanjem. Zahtevati od tožnice, da natančno opredeli, kaj bo pravni zastopnik vložil, je nemogoče, saj je tožnica prava nevešča stranka. Predlaga odpravo izpodbijanega sklepa in zahteva povrnitev stroškov postopka.

3. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravni spis.

4. Tožba je utemeljena.

5. Med strankami je v obravnavani zadevi sporno, ali je imela toženka podlago, da na podlagi navedb v prošnji za BPP in njeni dopolnitvi z dne 17. 11. 2015 uporabi določbo drugega odstavka 67. člena ZUP in vlogo zavrže. 6. Po mnenju sodišča je toženka določbo nepravilno uporabila. Kot izhaja iz prošnje (prosilka je navedla, da v času podpisa sodne poravnave zaradi strahu in po-infarktnega stanja ni bila sposobna tehtnega premisleka) in dopolnitve, kjer je navedla enako, je tožnica uveljavljala, da je bila v času sklenitve pogodbe poslovno nesposobna (IV. poglavje OZ), in ne napake volje (V. poglavje OZ), kot je od nje dopolnitev v tej smeri toženka s pozivom z dne 11. 11. 2015 zahtevala. Ker je toženka napačno pravno ocenila navedbe tožnice, jo je zato tudi pozivala v napačni smeri in napačno presodila njeno dopolnitev. Posledično je zato tudi napačno presodila, da je prosilkina prošnja nerazumljiva in kot taka nesposobna za obravnavo. Toženka je sicer navedla, da je prošnja tudi nepopolna, vendar v tej smeri obrazložitve ni podala (vloga je nepopolna, če ne vsebuje vseh podatkov iz 66. člena ZUP).

7. V ponovnem postopku reševanja zadeve naj toženka ponovno presodi prošnjo prosilke, pri čemer sodišče meni, da je razumljiva, saj se da iz nje razbrati, kaj prosilka zahteva in tudi pravno podlago, na podlagi katere bi tožbo vložila. Glede na navedeno sodišče meni, da je prošnja prosilke z dopolnitvijo sposobna za obravnavo po vsebini, glede na 24. člen ZBPP.

8. Tožena stranka je glede na navedeno kršila pravila postopka, ta kršitev pa je vplivala na odločitev o zadevi. Sodišče je odločitev o odpravi izpodbijanega sklepa in vrnitvi zadeve v ponovni postopek sprejelo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).

9. Ker je tožnica v tem upravnem sporu uspela, ji je sodišče odmerilo stroške postopka v višini 285,00 EUR, povečano za 22 % DDV (25. člen ZUS-1 v zvezi s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu).