Jedro

Po mnenju sodišča je tožena stranka ravnala delno napačno, ko je štela, da je v zvezi s sporno zahtevo v vseh pogledih treba uporabiti zgolj nacionalno materialno pravo. Znižanja in izključitve (pomoči) v zvezi z govedom, za katero je bil vložen zahtevek za pomoč, se uporabljajo, če se ugotovi razlika med prijavljenim in ugotovljenim številom živali, razen če je nosilec kmetijskega gospodarstva predložil dejansko pravilne podatke ali če lahko na drugačen način dokaže, da ne nosi krivde. Navedeno izhaja iz 38. in 44. člena Uredbe Komisije (ES) št. 2419/2001 z dne 11. decembra 2001 o podrobnih pravilih za uporabo integriranega upravnega in kontrolnega sistema za nekatere programe pomoči Skupnosti, vzpostavljenega z Uredbo Sveta (EGS) št. 3508/92, ki se od dneva pristopa Republike Slovenije, to je od 1. 5. 2004, uporablja v naši državi neposredno, saj v Aktu o pogojih pristopa izjeme na tem področju (Priloga XIII, točka 5. Kmetijstvo) niso določene. Tožena stranka bi po mnenju sodišča morala utemeljenost ugovora presojati tudi z vidika pravil, določenih v navedenih členih Uredbe.

Izrek

Tožba se zavrne. Tožnika se oprosti plačila sodne takse.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo tožnika na odločbo prvostopnega organa Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, št. ... z dne 3.5.2004 (tožniku vročeno 6.7.2005), s katero je prvostopni organ ugodil zahtevkom za premijo za krave dojilje za 1 kravo dojiljo in za 1 telico, za dodatno nacionalno premijo za krave dojilje za 1 kravo dojiljo in za 1 telico ter ob upoštevanju 33,33% sankcij odobril tožniku plačilo v višini 87.592,00 SIT. Prvostopni organ je v navedeni odločbi zavrnil zahtevke za premijo za krave dojilje za 1 kravo dojiljo in za 1 telico, za dodatno nacionalno premijo za krave dojilje za 1 kravo dojiljo in za 1 telico ter za ekstenzifikacijsko plačilo za krave dojilje za 1 kravo dojiljo in za 1 telico. Prvostopni organ je odločil, da se odobrena sredstva v višini 84.088,32 SIT plačajo tožniku na bančni račun, akontacija dohodnine v višini 3.503,68 SIT pa se izplača pristojnemu davčnemu organu. Na odločbo prvostopnega organa se je pritožil tožnik in navajal, da je žival z ušesno številko SI 82320083, za katero ni dobil odobrene premije, v hlevu in je tudi že telila tele z ušesno številko SI 42934329, ki ga je kupil A.A. z enolično šifro gospodarstva KMG-MID (v nadaljevanju: KMG-MID) 100190366. Tožnik se je pritožil tudi na 33,33% sankcijo, medtem ko glede zavrnjene premije za telico (SI 02456232) ni imel pripomb. Pritožbi je priložil kopijo obrazca "Zahtevek za premijo za krave dojilje in dodatno nacionalno premijo za leto 2004" z dne 3.5.2004 in dve "potrdili o osemenitvi" z dne 5.1.2004 in 31.12.2004 ter predlagal, da se pritožbi ugodi. Tožena stranka je v svoji odločbi ugotovila, da je izpodbijana odločba prvostopnega organa pravilna in zakonita, navedbe pritožnika pa neutemeljene. Kot ugotavlja tožena stranka je pritožnik dne 3.5.2004 skupaj z zbirno vlogo vložil obrazec "Zahtevek za premijo za krave dojilje in dodatno nacionalno premijo za leto 2004", na katerem je uveljavljal zahtevek za premijo za krave dojilje in dodatno nacionalno premijo za 4 živali in sicer za 2 kravi in za 2 telici ter uveljavljal tudi ekstenzifikacijsko plačilo. Za razjasnitev dejanskega stanja je tožena stranka vpogledala v Centralni register govedi, ki se vodi pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v Službi za identifikacijo in registracijo živali (v nadaljevanju: CRG), in ugotovila, da žival z ušesno številko SI 82320083, za katero je tožnik na zahtevku navedel, da je krava, na dan oddaje zahtevka 3.5.2004 še ni telila. Ker je v tem primeru po 2. členu Uredbe o ureditvi trga za goveje meso (Uradni list RS, št. 90/03, 23/04, 35/04, 46/04 in 109/04) to govedo še telica, je po mnenju tožene stranke prvostopni organ zahtevek za to žival utemeljeno zavrnil, saj sporna žival ni krava dojilja, kot je to navajal v zahtevku tožnik. Tožena stranka navaja še, da verjame tožnikovim navedbam, da je sporna žival že telila in da je bila v času pritožbe ponovno breja, saj enako izhaja tudi iz CRG. Vendar je po podatkih iz CRG sporna žival prvič telila šele 25.10.2004, in ker po mnenju tožene stranke šteje zgolj čas do vložitve zahtevka, to je do 3.5.2004, v tem primeru sporna žival še ni telila. Nadalje tožena stranka navaja, da so bile nepravilnosti v zahtevku tožnika ugotovljene pri enem govedu, vse pogoje pa so izpolnjevali zahtevki za 2 govedi. Po ugotovitvah tožene stranke glede na določila 42. člena Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2004 (Uradni list RS, št. 24/04, 55/04 in 87/04) to predstavlja 50% nepravilnosti in ne 33,33% nepravilnost, kot jih je ugotovil prvostopni organ. Tožena stranka je glede nepravilnosti v zahtevku tožnika ugotovila drugačno dejansko stanje kot prvostopni organ, kar pa po njenem mnenju glede na drugi odstavek 253. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP, Uradni list RS, št. 80/99 in nasl.) ni predmet presoje po nadzorstveni pravici, zato v izrek prvostopenjske odločbe ni posegala. Glede na navedene ugotovitve je tožena stranka pritožbo tožnika v upravnem postopku zavrnila.

Tožnik je vložil tožbo v upravnem sporu zaradi nezakonitosti odločbe tožene stranke iz vseh razlogov po 25. členu Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 70/00 in 45/06; v nadaljevanju: ZUS). V zvezi s kravo dojiljo z ušesno številko SI 82320083 tožnik v tožbi navaja, da je ta krava 25.4.2003 zvrgla, vendar pa je po tistem obdobju še dvakrat telila. Zato meni, da mu za to kravo pripada kvota, ki pomeni pravico, da lahko vlaga subvencije za naprej. Podatek, da je ta krava dvakrat telila, je zapisan tudi v Centralnem registru govedi. Prvič po tistem, ko je krava zvrgla (25.4.2003), je krava telila oktobra 2004, drugič pa leta 2005. Zato tožnik meni, da je tožena stranka napačno ugotovila dejansko stanje, saj je po podatku v Centralnem registru govedi razvidno, da je upravičen do kvote za to kravo. Tožnik še navaja, da je od odločitve sodišča odvisna tudi pravica do subvencije za to kravo do leta 2013. Obenem je tožnik prosil tudi za oprostitev plačila sodnih taks.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka vse tožbene navedbe kot neutemeljene iz razlogov navedenih v obrazložitvi izpodbijane odločbe in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Državno pravobranilstvo Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa udeležbe v tem postopku ni prijavilo.

Tožba ni utemeljena.

Zakon o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/00 in nasl.; v nadaljevanju: ZKme) v 13. členu določa, da so upravičenci do sredstev iz naslova ukrepov kmetijske politike kmetijska gospodarstva in druge fizične ter pravne osebe, ki opravljajo kmetijsko dejavnost v skladu z načeli dobre kmetijske prakse ter izpolnjujejo predpisane pogoje. V zahtevkih za pridobitev sredstev upravičenci ne smejo posredovati neresničnih podatkov z namenom pridobitve sredstev, sredstva pa morajo uporabljati v skladu z namenom, za katerega so jih pridobili.

V obravnavani zadevi je med strankama sporno, ali je bil tožnik upravičen do pomoči za živali (govedo) za leto 2004 v obsegu, navedenem v zahtevku. Tožnik je v zahtevku za premijo za krave dojilje in dodatno nacionalno premijo za leto 2004 za žival z ušesno številko SI 82320083 navedel, da je krava dojilja. Tega dejstva mu tožena stranka ni priznala, ker je iz CRG izhajalo, da ta žival na dan oddaje zahtevka še ni telila.

Iz listin upravnih spisov izhaja, da je tožnik na obrazec "Zahtevek za premijo za krave dojilje in dodatno nacionalno premijo za leto 2004" z dne 3.5.2004, zapisal podatek, da je sporna krava z identifikacijsko številko SI 82320083 telila dne 23.8.2003. Ker je prvostopni organ ugotovil, da žival z identifikacijsko številko SI 82320083 v CRG nima podatka o telitvi, je dne 12.8.2004 tožnika pozval, da uskladi podatke v CRG s stanjem na kmetijskem gospodarstvu. Prvostopni organ je tožnika še pozval, da svojo vlogo z dne 3.5.2004 dopolni na kopijah obrazcev, ki jih hrani doma in podpisano fotokopijo z morebitnimi manjkajočimi prilogami posreduje prvostopnemu organu. Tožnik je v svojem odgovoru na ta poziv dne 20.8.2004 prvostopnemu organu navedel, da je ta krava "rodila majhno in skaženo tele, ki ga zato ni mogel registrirati", ni pa navedel, kdaj se to zgodilo. Priložil je tudi fotokopije potrdil o osemenitvi sporne krave z dne 13.12.2002 in 5.1.2004 ter nespremenjeno fotokopijo zahtevka za premijo. V potrdilu o osemenitvi sporne krave z dne 13.12.2002 je označeno, da je krava še telica, medtem ko je v potrdilu z dne 5.1.2004 označena kot krava. Tožena stranka je za razjasnitev dejanskega stanja vpogledala v CRG in ugotovila, da sporna krava na dan oddaje zahtevka 3.5.2004 še ni telila, prvič pa je po podatkih iz CRG telila šele dne 25.10.2004. Ta njena ugotovitev je po mnenju sodišča pravilna, saj je za telitev v smislu predpisov, ki urejajo področje veterinarstva, mogoče šteti le porod donošenega govejega potomca, ni pa mogoče za telitev šteti tudi abortusa, torej zvrženje oziroma porod pred 260. dnem brejosti. Po podatkih, ki jih je dal tožnik v upravnem postopku, je šlo pri prvi brejosti sporne živali za slednje, po datumu, ki ga je navedel v tožbi, pa za zgodnji abortus (zvrženje pred 180. dnevom brejosti). Tožena stranka je zato po presoji sodišča predpise, ki jih je uporabila glede zavrnitve zahtevka za premijo v zvezi s sporno kravo, razlagala vsebinsko pravilno. Pritožbeni in tožbeni ugovor, da je sporna žival ponovno (to pot registrirano) telila v oktobru 2004, na to ugotovitev ne more vplivati, saj je bil zahtevek za premijo vložen 3.5.2004 in je po mnenju sodišča pravilno stališče tožene stranke, da morajo biti dejanske okoliščine, ki so pomembne za odločitev o zahtevku za premijo, podane že ob vložitvi zahtevka. To med drugim izhaja iz določbe 3. odstavka 40. člena Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2004, ki določa, da se pomoč odobri na podlagi števila živali, ugotovljenega ob administrativni kontroli, le-ta pa se nanaša na podatke v zahtevku za pomoč (premijo) in ne na morebitne kasnejše telitve.

Pač pa sodišče meni, da je tožena stranka ravnala delno napačno, ko je štela, da je v zvezi s sporno zahtevo v vseh pogledih treba uporabiti zgolj nacionalno materialno pravo in ko je enega od ugovorov razlagala v napačni smeri. Tožnik je namreč ugovarjal uporabi sankcije znižanja premije in ne višini uporabljene sankcije, tožena stranka pa je ugovor zavrnila zgolj z vidika višine sankcije, ni pa se spuščala v vprašanje, ali je podan razlog za upoštevanje izjeme pri uporabi znižanja pomoči (kar je po mnenju sodišča bistvo pritožbenega ugovora, ki se nanaša na uporabljeno sankcijo). Sodišče ugotavlja, da se znižanja in izključitve (pomoči) v zvezi z govedom, za katero je bil vložen zahtevek za pomoč, uporabljajo, če se ugotovi razlika med prijavljenim in ugotovljenim številom živali, razen če je nosilec kmetijskega gospodarstva predložil dejansko pravilne podatke ali če lahko na drugačen način dokaže, da ne nosi krivde. Navedeno izhaja iz 38. in 44. člena Uredbe Komisije (ES) št. 2419/2001 z dne 11. decembra 2001 o podrobnih pravilih za uporabo integriranega upravnega in kontrolnega sistema za nekatere programe pomoči Skupnosti, vzpostavljenega z Uredbo Sveta (EGS) št. 3508/92 (UL L 327, 12.12.2001, posebna izdaja Uradnega lista Evropske unije 2004 v slovenskem jeziku poglavje 3 zvezek 34 str. 308), ki se od dneva pristopa Republike Slovenije, to je od 1. 5. 2004 uporablja v naši državi neposredno, saj v Aktu o pogojih pristopa (Uradni list RS - Mednarodne pogodbe, št. 3/04) izjeme na tem področju (Priloga XIII, točka 5. Kmetijstvo) niso določene. (Pred pristopom so glede tega vprašanja veljale določbe 42. in 48. člena Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2004, kjer so bile podlage za odločanje v bistvenem urejene enako kot v navedeni uredbi Komisije). Tožena stranka bi morala po mnenju sodišča utemeljenost navedenega ugovora presojati tudi z vidika pravil, določenih v navedenih členih uredbe Komisije. Ker ga ni, je sicer kršila določbo prvega stavka 2. odstavka 254. člena ZUP, vendar ta kršitev po presoji sodišča ni vplivala na njeno odločitev, saj tožnik v postopku ni dokazal, da za napačni podatek glede telitve spornega goveda ne nosi krivde (člen 44, prvi odstavek, 1. točka uredbe Komisije), kajti v zahtevku navedeni datum zatrjevane telitve (23.8. 2003) v postopku dopolnitve vloge ni bil potrjen z nobenim od predloženih dokazil, v tožbi pa tožnik navaja celo drug, mnogo zgodnejši datum (25.4.2003), ki pojem telitve popolnoma izključuje.

Sodišče je po vsem povedanem tožbo zavrnilo na podlagi druge alinee 2. odstavka 63. člena v zvezi z 2. odstavkom 105. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06; v nadaljevanju: ZUS-1), ker ugotavlja, da v postopku pred izdajo odločbe ni bilo bistvenih kršitev in da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena iz razlogov, na katere se sklicuje odločba, in razlogov, ki jih glede uporabe evropskega prava navaja sodišče. Glede tožnikovega predloga za oprostitev plačila sodnih taks sodišče meni, da je utemeljen. Po določbah 13. člena Zakona o sodnih taksah (Uradni list RS, št. 20/2004, uradno prečiščeno besedilo) sodišče v celoti ali deloma oprosti plačila taks stranko, če bi bila s plačilom taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Predlogu mora stranka predložiti svojo zadnjo odločbo o dohodnini in zadnje odločbe o dohodnini družinskih članov iz prvega odstavka tega člena, potrdilo o svojih dohodkih in dohodkih družinskih članov iz prvega odstavka tega člena v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo vloge za oprostitev ter potrdilo o premoženjskem stanju. Tožnik je predlogu priložil odločbo Davčne uprave Republike Slovenije z dne 20.3.2006 o plačilu prispevkov za socialno varnost, iz katerega izhaja, da je tožniku odmerjen na podlagi osnove za plačilo prispevkov za zdravstvene storitve v višini 659.971,21 SIT prispevek v znesku 34.384,50 SIT. Nadalje je tožnik predložil obvestilo Davčne uprave Republike Slovenije z dne 24.3.2006 o višini katastrskega dohodka, prispevkih in pristojbinah za napoved za odmero dohodnine za leto 2005, iz katerega izhaja, da katastrskega dohodka nima, prispevki za socialno varnost pa znašajo 34.384 SIT. Iz priloženega povzetka Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja z dne 31.1.2006 o dohodku prejetem za kmetijsko gospodarstvo, ki ni pridobljen z dolgoročnimi vlaganji izhaja dohodek v višini 21.898 SIT in akontacija dohodnine v višini 3.504 SIT. Iz priloženih dokazil je razvidno, da bi bila s plačilom sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se tožnik preživlja, zato je sodišče tožnikovemu predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ugodilo.