Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Po prehodni določbi 120. člena ZGO-1B je bistvenega pomena ugotoviti, kdaj je bila začeta gradnja obravnavanega nezahtevnega objekta.
1.Tožba se zavrne.
2. Zahtevek tožnice za povrnitev stroškov postopka se zavrne.
Z izpodbijano odločbo je gradbena inšpektorica odredila, da mora tožnica takoj ustaviti vsa dela, ki jih izvaja v zvezi z gradnjo nezahtevnega objekta – lope za shranjevanje vrtnega orodja, tlorisne velikosti 3,21 m x 4,13 m, višine 2,8 m do 3 m na zemljišču parc. št. 899/15 k.o. .. (1. točka izreka); da mora v roku treh mesecev vzpostaviti prejšnje stanje tako, da v celoti odstrani nelegalno zgrajen objekt ter zemljišče vzpostavi v prvotno stanje (2. točka izreka); da za objekt veljajo prepovedi iz 158. člena ZGO-1 (3. točka izreka); da bo v primeru neizpolnitve odrejene obveznosti sprožen postopek izvršbe nedenarne obveznosti, ki se bo opravil po drugih osebah (4. točka izreka). V obrazložitvi odločbe gradbena inšpektorica navaja, da je ob pregledu na terenu dne 4. 11. 2008 ugotovila, da je na zemljišču parc. št. 899/15 k.o. ... v podaljšku nadstreška pokritih parkirnih prostorov zgrajen zidan objekt s kovinsko streho enokapnico, prekrito s poliestrsko kritino, ki predstavlja podaljšek strehe pokritih parkirnih prostorov in smetarnice. V zvezi z navedeno gradnjo je tožnica ob zaslišanju dne 10. 12. 2008 izjavila, da je bil objekt zgrajen julija 2008 na podlagi lokacijske informacije z dne 24. 4. 2008 ter soglasja lastnika sosednjih zemljišč. Navedeni objekt po njenih navedbah služi za shranjevanje vrtnega pohištva. Po določbi 11. člena Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost, ki je pričela veljati 15. 5. 2008, se lopa za shranjevanje vrtne opreme in podobno uvršča med nezahtevne objekte, za katere je pred pričetkom gradnje treba pridobiti pravnomočno gradbeno dovoljenje. Ker je bil objekt zgrajen brez gradbenega dovoljenja, ki bi ga glede na določbe 1. točke 3. člena ZGO-1 moral imeti, gre za nezakonito gradnjo. Navedeno odločitev inšpekcijskega organa je potrdila tudi tožena stranka z odločbo, št. 0612-63/2009-2 z dne 20. 5. 2009. Pri tem je kot nedovoljeno pritožbeno novoto zavrnila tožničin ugovor, da je bil objekt grajen pred 15. 5. 2008, ko je pričela veljati Uredba, saj je ta navedba v nasprotju s tožničino izjavo dano na zapisnik, ki ga je podpisala brez pripomb. Navedeni zapisnik pa se šteje kot javna listina, tako da velja, da je resnično, kar je v njem zapisano. Sicer pa navedenega objekta tudi po določbah prej veljavnega Pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov ne bi bilo mogoče graditi brez gradbenega dovoljenja, ker ni zgrajen na zemljišču, ki pripada stanovanjski hiši grajeni na podlagi gradbenega dovoljenja, kar je eden od pogojev. Iz lokacijske informacije pa tudi izhaja, da je po prostorskem planskem aktu zemljišče s parc. št. 899/15 k.o. ... namenjeno zelenici, torej tudi po prostorskem izvedbenem aktu gradnja objekta na tem zemljišču ni dopustna.
Tožnica v tožbi navaja, da je pričela z gradnjo lope v maju 2008. Sočasno je pridobila tudi lokacijsko informacijo in dokončno uredila formalnosti glede prenosa lastninske pravice na zemljišču, na katerem je gradila. V času, ko so bile formalnosti dokončno urejene, je gradnja že potekala. V tem času pa je področje gradnje enostavnih objektov določal Pravilnik o vrstah zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči, ki je določal, da je enostaven objekt tudi lopa, če je njena tlorisna površina do 25 m2. Po Pravilniku je bilo mogoče enostavni objekt graditi na zemljišču gradbene parcele, ki pripada stavbi, za katero je izdano gradbeno dovoljenje. Sporna lopa pa je nesporno grajena na enaki gradbeni parceli kot stavba, za katero je bilo izdano gradbeno dovoljenje. Gradbena parcela namreč lahko obsega več parcelnih številk, ki tvorijo gradbeno celoto določenega objekta s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem oziroma določenega projekta, v konkretnem primeru je to naselje vrstnih hiš. V obravnavanem primeru so tako bili izpolnjeni vsi pogoji za gradnjo na podlagi lokacijske informacije, kot je to določal Pravilnik, ki je veljal v času začetka gradnje objekta. Upravni organ tako napačno navaja, da je bil začetek gradnje objekta v juliju 2008, ko je že veljala Uredba. Tožnica namreč ni bila vprašana o začetku gradnje lope, temveč kdaj je bila lopa zgrajena do konca. To pa je bilo v mesecu juliju 2008, kot je navedla na zapisnik. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi ter toženi stranki naloži povrnitev stroškov postopka.
Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih navedenih v njeni odločbi in predlaga, da sodišče tožbo zavrne.
Tožba ni utemeljena.
V obravnavani zadevi je sporno vprašanje, ali bi morala imeti tožnica za gradnjo obravnavanega objekta – lope za shranjevanje vrtnega orodja tlorisne velikosti 3,21 m x 4,13 m, v višini 2,80 m do 3,00 m gradbeno dovoljenje.
Po noveli Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 126/2007, ZGO-1B), ki se uporablja od 15. 4. 2008, se v skladu s 3. členom gradnja novega objekta, rekonstrukcija objekta in odstranitev objekta lahko začne na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja. Po določbi 3. a člena pa se lahko gradnja enostavnega objekta začne brez gradbenega dovoljenja. ZGO-1B je v predhodnih določbah glede enostavnih in nezahtevnih objektov v prehodnem obdobju določil, da se šteje, da imajo nezahtevni objekti po tem zakonu, ki so z dnem začetka uporabe novele že zgrajeni ali se je pred dnem začetka uporabe tega zakona pričelo z njihovo gradnjo in izpolnjujejo po dosedanjih predpisih pogoje za gradnje enostavnega objekta brez pridobitve gradbenega dovoljenja, gradbeno dovoljenje po samem zakonu. Razen navedenega je v prehodnih določbah glede nezahtevnih objektov določeno, da se do uveljavitve novega predpisa iz drugega odstavka 8. člena ZGO-1 šteje, da so nezahtevni objekti po tem zakonu vsi enostavni objekti, ki izpolnjujejo pogoje iz Pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in vrstah del, ki so v zvezi z objekti in s pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/2003, Pravilnik). Novi predpis iz drugega odstavka 8. člena ZGO-1 je Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/2008, Uredba), ki je pričela veljati 15. 5. 2008. V skladu z navedeno Uredbo (člen 10 točka f) lopa za shranjevanje vrtne opreme z bruto površino največ 15 m2 in z višino najvišje točke največ 4 m, sodi med nezahtevne objekte.
Glede na navedene spremembe predpisov, ki se nanašajo na gradnjo enostavnih in nezahtevnih objektov, je relevantno vprašanje, kdaj je tožnica začela z gradnjo sporne lope. V zvezi s tem je tožnica na zaslišanju v inšpekcijskem postopku podala izjavo, da so objekt postavili okrog meseca julija leta 2008. Sodišče glede na navedeno izjavo tožnice ter ostale listine v spisu nima pomislekov v pravilnost zaključka inšpekcijskega organa, da je tožnica pričela z gradnjo po 15. 5. 2008, torej v času, ko je že veljala Uredba. Tožnica namreč v tožbi sama navaja, da je kupoprodajno pogodbo o nakupu parcele sklenila dne 21. 5. 2008, to pomeni, da pred tem ne bi mogla zakonito začeti z gradnjo, saj ni izkazovala razpolagalne pravice. Za samo odločitev v zadevi pa so nerelevantni tožbeni ugovori, da je parcelo kupila, ker je tedaj Pravilnik dovoljeval gradnjo enostavnega objekta brez gradbenega dovoljenja, saj je v času gradnje pogoje že urejala Uredba.
Po vsem navedenem je sodišče presodilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, zato je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/2006 in 62/2010, ZUS-1).
Sodišče je tudi zavrnilo tožničin zahtevek za povrnitev stroškov postopka. Navedena odločitev temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka sama trpi stroške postopka.