Jedro

Ker ZST-1 ne določa podrobnih meril za presojo upravičenosti do oprostitve plačila sodnih taks, je mogoče smiselno uporabiti merila, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določa ZBPP in z njim v zvezi ZSVarPre.

Dohodkovni kriterij za oprostitev plačila sodne takse po ZBPP znaša 2-kratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene storitve.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se tožnik oprosti plačila sodnih taks.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tožnika za oprostitev plačila sodnih taks (I. točka izreka sklepa sodišča prve stopnje) in tožniku naložilo plačilo sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje v višini 795,00 EUR v petih zaporednih mesečnih obrokih po 159,00 EUR, sicer bo navedeni znesek prisilno izterjalo. Prvi obrok zapade v plačilo 15. v mesecu po pravnomočnosti sklepa sodišča prve stopnje, naslednji obroki pa 15. dne v naslednjih zaporednih mesecih (II. točka izreka sklepa sodišča prve stopnje).

Zoper takšno odločitev se iz razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava pritožuje tožnik. Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in ga oprosti plačila sodnih taks za postopek pred sodiščem prve stopnje. Poudarja, da sicer drži, da je poleg nadomestila za brezposelnost v višini 399,98 EUR prejel znesek 125,29 EUR, vendar se ta dohodek obračuna zgolj enkrat na leto. Opozarja tudi, da plače, ki jih je prejela njegova žena, ne odražajo njenih dejanskih prihodkov, saj je glede meseca decembra 2012 treba upoštevati, da je bila tožnici nakazana enkratna božičnica, v zneskih 709,02 EUR in 710,87 EUR pa so upoštevani tudi prevozni stroški in stroški za prehrano, ki ne predstavljajo dohodka tožnikove žene, temveč predstavljajo nadomestilo dejanskih stroškov. Prav tako se ne strinja s stališčem sodišča, da znesek 160,00 EUR na računu tožnikove žene predstavlja njen prihranek, saj gre za minimalen znesek, ki je tožnikovi ženi ostal na računu po plačilu vseh potrebnih stroškov za vzdrževanje nje in tožnika in dejansko kaže na to, da tožnik in njegova žena mesečno komaj shajata. Dejanska plača, ki jo prejema tožnikova žena je 560,00 EUR, drži pa, da je prejela 489,96 EUR dobička, kar je dohodek, ki ga prejme enkrat na leto. Ob seštevku vsega navedenega znaša povprečen dohodek tožnika in njegove žene 1.011,25 EUR mesečno oziroma 505,63 EUR na družinskega člana. Navedeni znesek ne dosega zneska minimalne plače. Tudi znesek, ki ga je izračunalo sodišče pa presega znesek minimalne plače le za 60,00 EUR. Zaključek, da tožnik in njegova žena nista socialno ogrožena je zato po njegovem mnenju nerazumen. Stroškov s pritožbo ne priglaša. Pritožba je utemeljena.

Sodišče oprosti stranko plačila sodnih taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali pa se preživljajo njeni družinski člani (prvi odstavek 11. člena Zakona o sodnih taksah - v nadaljevanju: ZST-1). (1) Pri odločanju o oprostitvi plačila taks mora sodišče skrbno presoditi vse okoliščine, zlasti pa upoštevati premoženjsko stanje stranke in njenih družinskih članov, vrednost predmeta postopka in število oseb, ki jih stranka preživlja (četrti odstavek 11. člena ZST-1).

Ker ZST-1 ne določa podrobnih meril za presojo upravičenosti do oprostitve plačila sodnih taks, je mogoče smiselno uporabiti merila, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določa Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP) (2) in z njim v zvezi Zakon o socialnovarstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre). (3) V skladu z drugim odstavkom 13. člena ZBPP se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega 2-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene storitve. Le-tega določa ZSVarPre in je v času vložitve predloga za oprostitev plačila sodnih taks (29. 11. 2012) znašal 260,00 EUR. Dvakratnik tega zneska oziroma dohodkovni kriterij za oprostitev plačila sodne takse po ZBPP tako znaša 520,00 EUR.

Tožnik v pritožbi pravilno opozarja, da je sodišče prve stopnje pri izračunu povprečnega mesečnega dohodka na tožnikovega družinskega člana nepravilno upoštevalo kot dohodek tožnikove soproge tudi tisti del njenega osebnega dohodka, ki predstavlja nadomestilo stroškov za prehrano in prevoz. ZBPP v zvezi z ugotavljanjem lastnega dohodka v 14. členu napotuje na smiselno uporabo 27. člena Zakona o socialnem varstvu. Ta je bil derogiran z 12. členom ZSVarPre, ki določa, da se v lastni dohodek in prejemke po tem zakonu štejejo vsi obdavčljivi dohodki po zakonu, ki ureja dohodnino, ki niso oproščeni plačila dohodnine. Po v času odločanja sodišča prve stopnje veljavnem Zakonu o dohodnini (ZDoh-2) (4) pa se v davčno osnovo ne vštevajo (in niso obdavčljiva) povračila stroškov v zvezi z delom, kot so prehrana med delom in stroški prevoza na delo (3. točka prvega odstavka 44. člena ZDoh-2).(5) Pritožba tudi pravilno izpostavlja, da dobiček, ugotovljen na podlagi davčnega obračuna, ne predstavlja periodičnega dohodka v smislu 21. člena ZSVarPre, temveč občasni, neperiodičen dohodek v smislu 23. člena ZSVarPre (uporaba navedene določbe temelji na 14. členu ZBPP, ki sicer napotuje na z ZSVarPre derogirane določbe ZSV, ki so urejale način ugotavljanja lastnega dohodka prosilca in njegove družine). Za takšne dohodke, ki jih je upravičenec prejel v zadnjih treh koledarskih mesecih pred vložitvijo vloge za dodelitev socialne pomoči (v tem postopku smiselno za oprostitev plačila sodnih taks), pa ZSVarPre v istem členu določa, da se upoštevajo v višini razlike med povprečno mesečno višino teh dohodkov in 0,5 osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena tega zakona. V konkretnem primeru bi takšen izračun za tožnika, ki je v tem obdobju prejel izplačilo dobička v višini 125,29 EUR privedel do naslednjega rezultata: (125,29 EUR / 3 = 41,76 EUR) - (0,5 x 260,00 EUR = 130,00 EUR) = - 88,24. Ker je razlika negativna, takšnega dohodka ni mogoče upoštevati. Za soprogo tožnika, ki ji je bil v tem obdobju izplačan dobiček v višini 489,96 EUR, je izračun po isti zakonski določbi naslednji: (489,96 EUR / 3 = 163,32 EUR) - (0,5 x 260,00 EUR = 130,00 EUR) = 33,32 EUR. Pri izračunu povprečnega mesečnega dohodka na družinskega člana je torej treba upoštevati tudi znesek 33,32 EUR. Enak izračun bi bilo potrebno opraviti tudi za božičnico, ki jo je soproga tožnika prejela v mesecu decembru 2012, saj ta dohodek ni periodičen. Upoštevajoč, da njegov prejem v pritožbenem postopku ni sporen, na njegovo višino (približno 347,42 EUR) pritožbeno sodišče lahko sklepa upoštevajoč dejstvo, da znaša višina njene povprečne mesečne plače 562,91 EUR, višina njenih mesečnih izplačil v povprečju 710,00 EUR, razliko v višini 147,10 EUR med tema zneskoma predstavljajo povračila stroškov, decembra pa je prejela izplačilo v višini 1.057,43 EUR. Izračun po 23. členu ZSVarPre pa je naslednji: (347,42 EUR / 3 = 115,81) - (0,5 x 260,00 EUR = 130,00 EUR) = - 14,19 EUR. Tudi tega dohodka torej glede na negativno razliko po ZSVarPre in posledično po ZBPP za uporabo domneve o ogroženosti v primeru plačila sodnih taks ni mogoče upoštevati.

Ob upoštevanju prvega odstavka 31. člena ZSVarPre pa pri odločanju o upravičenosti do oprostitev plačila sodnih taks v tem postopku ni mogoče upoštevati prihrankov tožnikove soproge v višini 160,00 EUR, ker ti ne presegajo zneska 500,00 EUR za samsko osebo oziroma 1.500,00 EU za družino.

Glede na predhodno pojasnjeno je torej mogoče izračunati, da znaša povprečni mesečni dohodek tožnika in njegove soproge: 399,98 EUR + 562,91 EUR + 33,32 EUR = 996,21 EUR / 2 = 495,11 EUR, kar je manj od dvakratnika osnovnega minimalnega dohodka v času vložitve prošnje tožnika za oprostitev. Na podlagi takšne ugotovitve, ki je v tem primeru sicer matematično podprta, a je sicer mogoča že na podlagi ustrezne življenjske presoje premoženje situacije tožnika in njegove družine, kakor izhajajo iz dejanskih ugotovitev odločbe sodišča prve stopnje v zvezi s pritožbenimi navedbami tožnika, je sodišče druge stopnje njegovi pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je tožnika oprostilo plačila sodnih taks (3. točka 365. člena ZPP).

Tožnik stroškov s pritožbo ni priglasil, zato sodišče druge stopnje o njih ni odločalo.

O pritožbi je skladno s pooblastilom iz prvega odstavka 366.a člena ZPP odločala sodnica posameznica.

(1) Ur. l. RS, št. 37/2008 in nasl..

(2) Ur. l. RS, št. 48/2001 in nasl..

(3) Ur. l. RS, št. 61/2010 in nasl. (4) Ur. l. RS, št. 117/2006 in nasl..

(5) Primerjaj tudi VSL sklep I Cp 2773/2012 z dne 24. 12. 2012, VSL sklep I Ip 4280/2011 z dne 5. 12. 2011, VSK sodba Cpg 66/2012 z dne 21. 6. 2012.