Jedro

Sodišče je pravilno v plačilnem nalogu z dne 13. 2. 2026 opredelilo višino podrednega pobotnega ugovora tožene stranke do tožeče stranke v višini 77.135,06 EUR (ki zajema vse zahtevke pobota po pobotnem ugovoru, po prvem podrednem zahtevku, drugem podrednem zahtevku, delno tudi pobotni ugovor zaradi povišanja vrednosti nepremičnine).

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II.Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Tožena stranka je v odgovoru na tožbo (s katero tožeča stranka zahtevata ugotovitev ničnosti kreditne pogodbe, plačila ter izbrisa neveljavne knjižne in vzpostavitve prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja) v pobot uveljavljala svojo nasprotno terjatev, in sicer iz naslova obogatitvenih obresti, in sicer za obresti v znesku 77.135,06 EUR, obresti v znesku 59.372,62 EUR, podredno obresti v višini 35.851,99 CHF v evrski protivrednosti na dan izdaje sodne odločbe, podredno v višini revalorizacije v višini 41.355,59 EUR, in še podredno v višini obogatitve zaradi povišanja vrednosti nepremičnine.

2.Tožena stranka je izpodbijala plačilni nalog z dne 13. 2. 2026, kjer je sodišče prve stopnje upoštevalo njene pobotne terjatve v višini 77.135,06 EUR in odmerilo sodno takso v višini 1.449,00 EUR in zoper ta plačilni nalog je tožena stranka vložila ugovor, katerega je sodišče prve stopnje s sklepom P 50/2024 z dne 27. 2. 2026 zavrnilo in to je sedaj predmet pritožbe.

3.Tožena stranka zoper navedeni sklep vlaga pritožbo smiselno iz vseh pritožbenih razlogov po Zakonu o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Uveljavlja, da je v svojem pobotnem ugovoru izrecno navedla, da svojo terjatev uveljavlja v pobot zgolj v delu oziroma do višine dajatvenega zahtevka tožeče stranke s pripadki in navaja, da iz 5. pripravljalne vloge z dne 3. 12. 2024 izhaja: "tožena stranka dodatno pojasnjuje, da za primer, če bi katerikoli zgoraj navedeni znesek pobotnega ugovora presegal znesek dajatvenega zahtevka tožeče stranke s pripadki, kot ga tožeča stranka uveljavlja v tej tožbi, tožena stranka iz previdnosti vsak zgoraj navedeni ugovor uveljavlja v pobot zgolj v delu oziroma do višine dajatvenega dela zahtevka tožeče stranke s pripadki." Izpostavlja odločbe Okrožnega sodišča v Ljubljani II P 767/29/23 z dne 27. 8. 2025 ter sklep II P 564/2025 z dne 6. 10. 2025, kjer je sodišče ugotovilo, da je tožena stranka pobotni ugovor izrecno omejila do višine dajatvenega zahtevka tožeče stranke, zato slednje predstavlja tudi vrednost v pobot vstavljene terjatve in vrednost, od katere se odmeri sodna taksa. Predlaga, da "sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovoru ugodi ter izda nov plačilni nalog v višini 102,00 EUR, podredno pa predlaga, da sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter vrne zadevo v ponovno odločanje."

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Podlaga za nastanek taksne obveznosti toženke je v 1. točki 5. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1), ki določa, da za vsak postopek, ki ga vodi sodišče, tudi ob vložitvi pobotnega ugovora, nastane taksna obveznost. Višina taksne obveznosti za pobotni ugovor se določi v skladu s tar. št. 1111 ZST-1, odmeri pa se od vrednosti zahtevka oziroma predmeta. Po prvem in tretjem odstavku 19. člena ZST-1 je tako za plačilo sodne takse odločilna vrednost zahtevka oziroma predmeta ob vložitvi vloge oziroma opravi dejanja, razen če zakon določa drugače. V tej zadevi je sporno, od katere vrednosti bi moralo sodišče odmeriti sodno takso za v pobot uveljavljano terjatev.

6.Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bila sodna taksa v plačilnem nalogu, ki je sestavni del izpodbijanega sklepa, odmerjena pravilno, in sicer od vrednosti uveljavljane terjatve. ZST-1 v več členih določa, da se sodna taksa odmerja od vrednosti spornega predmeta, v primeru pobotnega ugovora je to vrednost v pobot postavljene terjatve terjatve. Okoliščina, da je procesni ugovor pobotanja v svoji funkciji in naravi oziroma namenu možen le do zneska, ki ga uveljavlja tožnica z dajatvenim zahtevkom (104.358,28 EUR) nima odločilne teže.

7.Sodišče je pravilno v plačilnem nalogu z dne 13. 2. 2026 opredelilo višino podrednega pobotnega ugovora tožene stranke do tožeče stranke v višini 77.135,06 EUR (ki zajema vse zahtevke pobota po pobotnem ugovoru, po prvem podrednem zahtevku, drugem podrednem zahtevku, delno tudi pobotni ugovor zaradi povišanja vrednosti nepremičnine).

8.Sodišče prve stopnje je tudi pravilno pojasnilo, da v primeru uveljavljanja primarnega in enega ali več podrednih pobotnih ugovorov, se za primarni pobotni ugovor plača taksa v celoti, za vsak naslednji pobotni ugovor pa le 1/3 predpisane takse. V zvezi z nobenim od pobotnih zahtevkov tožena stranka v pobotnemu ugovoru precizno ni navedla (zgolj "iz previdnosti"), da obogatitvene obresti zahteva le do višine dajatvenega zahtevka, zato ni pritrditi pritožbenemu ugovoru, da je tožena stranka, uveljavljala v pobot svoje terjatve zgolj v delu oziroma do višine dajatvenega dela zahtevka tožeče stranke.

9.Pritožbeni ugovori niso utemeljeni in glede na navedeno in upoštevajoč, da niso podani niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP) je bilo treba pritožbo zavrniti in sklep sodišča potrditi (2. točka 365. člena ZPP).

10.Toženka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka. Odločitev o njih je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP).