Jedro

Prvostopenjski organ ne upošteva ugovorov, ki se nanašajo na nepravilnosti v zemljiškem katastru, zaradi katerih naj bi bilo z ureditvijo meje poseženo v lastninsko pravico tretjih oseb, katerih parcele po zemljiškem katastru ne mejijo oziroma se ne dotikajo meje, ki se ureja v postopku urejanja meje. Po izrecni določbi drugega odstavka tedaj veljavnega 28. člena ZEN so namreč (poleg predlagatelja, to je lastnika parcele, katere meja se ureja) stranke postopka urejanja meje in postopka evidentiranja urejene meje (le) lastniki parcel, ki po zemljiškokatastrskem načrtu ali po zemljiškokatastrskem prikazu mejijo ali se dotikajo meje, ki se ureja v postopku urejanja meje. Tretje osebe, katerih parcele ne mejijo oziroma se ne dotikajo meje, ki se ureja v postopku urejanja meje, torej v tem postopku ne sodelujejo in s tem svojih (pravnih) koristi ne morejo varovati.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Tožeča stranka ter 1. in 2. stranka z interesom same trpijo svoje stroške postopka.

Obrazložitev

**Potek upravnega postopka**

1. Geodetska uprava Republike Slovenije, Območna geodetska uprava Nova Gorica, Geodetska pisarna Ajdovščina (v nadaljevanju: prvostopenjski organ), je z izpodbijano odločbo odločila, da se v katastrski občini ... kot urejena evidentira meja (del meje) parcele 371/7 s sosednjimi parcelami 322/4, 369/4, 642 in *56/1 (1. točka izreka), da je grafični prikaz urejene meje z označenimi zemljiškokatastrskimi točkami in vpisanimi parcelnimi številkami obvezna priloga temu aktu; urejene meje so označene poudarjeno (2. točka izreka), ter da stroškov postopka ni (3. točka izreka).

2. Iz obrazložitve izhaja, da sta 1. in 2. stranka z interesom 30. 11. 2020 vložili zahtevo za uvedbo postopka evidentiranja urejene meje parcele 371/7 s sosednjimi parcelami 322/4, 369/4, 642 in *56/1 v katastrski občini ... Zahtevi sta v skladu z Zakonom o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju: ZEN) in Pravilnikom o evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru priložili tudi ustrezen elaborat, iz katerega izhaja, da so kot stranke v postopku sodelovale 1., 2. in 3. stranka z interesom, A. A. (pravna prednica 4. stranke z interesom; opomba sodišča) ter B. B. in C. C. (pravna prednika 5. stranke z interesom; opomba sodišča). Stranke so kot lastnice navedenih parcel na mejni obravnavi 10. 11. 2020 podpisale izjavo o strinjanju s potekom predlagane meje. Prvostopenjski organ je na njeno zahtevo tožnici kot lastnici parcele 394 katastrske občine ... v pričujočem upravnem postopku evidentiranja meje 5. 1. 2021 priznal lastnost stranske udeleženke. Hkrati je po četrtem in petem odstavku 142. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP) zavrgel njeno zahtevo za razveljavitev že opravljenih geodetskih meritev in odstranitev geometrskih znamenj. Izpodbijano odločbo je izdal na podlagi 40. člena ZEN.

3. Ministrstvo za okolje in prostor (v nadaljevanju: drugostopenjski organ) je tožničino pritožbo z odločbo z dne 12. 8. 2021 zavrnilo.

**4.** **Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu**

5. Tožnica se z izpodbijano odločbo ne strinja in vlaga tožbo. V njej v bistvenem zatrjuje, da je lastnica zemljišča s parcelno številko 394 katastrske občine ... in počitniške hišice na tem zemljišču ter da k temu objektu pripada zemljišče do gozdne ceste, ki je v lasti 3. stranke z interesom (s parcelno številko 642 katastrske občine ...). Po 28. členu ZEN se lahko postopek evidentiranja meje uvede le na zahtevo lastnika parcele, 1. in 2. stranka z interesom pa nista lastnici zemljišč s parcelnima številkama 394 in 642, obe katastrska občina ... Meja je bila zato evidentirana enostransko. Kataster je nenatančen, gozdna cesta pa vanj vrisana napačno. Zato ji je prvostopenjski organ z izpodbijano odločbo dejansko odvzel njeno zemljišče in mejo nezakonito določil na zemljišču, ki je v njeni lasti. Gozdna cesta je kot javna pot pomenila edini dostop do njene počitniške hišice, zdaj pa je protipravno v lasti 1. in 2. stranke z interesom. Tožnica dalje navaja, da v postopku evidentiranja meje ni mogla sodelovati (tudi po tem, ko ji je bil priznan status stranke udeleženke), čeprav se je posegalo v njena zemljišča (prvostopenjski organ je mejo določil na pripadajočem zemljišču k njeni stavbi). To je v nasprotju s 44. členom ZUP. Uveljavlja tudi kršitev 6., 7., 8. in 9. člena ZUP. Meni, da je bilo dejansko stanje ugotovljeno zmotno in nepopolno. Prav tako zatrjuje tudi kršitev ustavnih pravic (2., 14., 22. in 67. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju: URS)). Sodišču predlaga, naj tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in vrne zadevo istemu organu v ponovni postopek. Zahteva tudi povrnitev njenih stroškov postopka.

6. Toženka na tožbo ni odgovorila, sodišču pa je predložila upravni spis.

7. A. A. (pravna prednica 4. stranke z interesom) v odgovoru na tožbo navaja, da je prvostopenjski organ mejo pravilno evidentiral. 8. 3. stranka z interesom v odgovoru na tožbo v bistvenem trdi, da je lastnica zemljišča s parcelno številko 642 katastrske občine ..., ki pa ne predstavlja gozdne ceste. Gozdna cesta s šifro odseka 018207, katere upravljavec je Zavod za gozdove, nima odmerjene lastne parcele in poteka po zasebnih zemljiščih (prečka tudi zemljišče s parcelno številko 642 katastrske občine ...). Navaja, da se je v postopku evidentiranja meje strinjala z evidentiranjem dela meje med zemljiščema s parcelnima številkama 642 in 371/7, obe katastrska občina ..., saj se tako določena meja ujema z mejo, evidentirano v katastru, in mejo, ki je razvidna iz arhivskih podatkov. Dodaja, da kategorizirana občinska cesta poteka le do hišne številke ... 107 (JP odsek D.) po večjem delu zemljišča s parcelno številko 641 katastrske občine ... Od tam dalje pa poteka omenjena gozdna cesta. Sodišču predlaga, naj tožbo zavrne.

9. 1. in 2. stranka z interesom v odgovoru na tožbo v bistvenem navajata, da tožnica o mejni obravnavi ni bila obveščena, saj njena nepremičnina ne meji z njuno nepremičnino. Kasneje pa ji je bil priznan status stranske udeleženke, tako da je v postopku lahko sodelovala; prvostopenjski organ pa je upošteval četrti in peti odstavek 142. člena ZUP. Opozarjata, da je tožnica res lastnica zemljišča s parcelno številko 394 katastrske občine ..., vendar pa je počitniška hišica (številka 329) zgrajena na njuni nepremičnini s parcelno številko 371/7 katastrske občine ... Gozdna cesta in celotno zemljišče do gozdne ceste se nahajata na njuni nepremičnini. Zavračata tožničine navedbe, da ta nima več dostopa do svojega objekta. Tudi sicer to po njuni oceni ne sme vplivati na odločitev v tem postopku. Menita, da je bilo dejansko stanje pravilno in popolno ugotovljeno, meja pa zakonito evidentirana kot urejena. Geodet E. E. je storitve opravil strokovno in v skladu s pravili stroke. Sodišču predlagata, naj tožbo zavrne.

10. Tožnica v pripravljalni vlogi z dne 1. 2. 2022 dodatno navaja, da je bila javna pot s parcelno številko 642 katastrske občine ... še leta 2006 po vrsti rabe kategorizirana kot cesta v lasti 3. stranke z interesom. Ta javna pot je na delu, na katerem meji z zemljiščema s parcelnima številkama 371/7 in 394 katastrske občine ..., ohranila identično traso, kot je obstajala pred razširitvijo ceste. Tožnica opozarja, da ni jasno, kako je 3. stranka z interesom prišla do lastništva javnega dobra pod parcelno številko 642 katastrske občine ... (v delu, ki meji na zemljišče s parcelno številko 394 katastrske občine ...), če ta pot v naravi ne obstaja. Dalje zanika, da bi počitniško hišico zgradila na zemljišču s parcelno številko 371/1 katastrske občine ... Obsežno navaja, da sporna gozdna pot ni na zemljiščih 1. in 2. stranke z interesom ter da je na zemljišču s parcelno številko 394 katastrske občine ... z izpodbijano odločbo nezakonito določeno javno dobro s parcelno številko 642 katastrske občine ...

11. 1. in 2. stranka z interesom v pripravljalni vlogi z dne 20. 10. 2023 ter tožnica v pripravljalni vlogi z dne 3. 11. 2023 vztrajajo pri svojih navedbah, ki jih v bistvenem ponavljajo z dodatnimi argumenti.

**Odločanje po sodniku posamezniku**

12. Sodišče v tej zadevi odloča po sodniku posamezniku po prvem odstavku 13. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) v zvezi z drugim odstavkom 25. člena ZUS-1C.

**Glavna obravnava**

13. Sodišče je 19. 6. 2024 izvedlo narok za javno glavno obravnavo. Naj so pristopili tožničin pooblaščenec odvetnik F. F., 1. in 2. stranka z interesom, substitucijska pooblaščenka pooblaščenke 1. in 2. stranke z interesom G. G. ter pooblaščenka 3. stranke z interesom H. H., univerzitetna diplomirana pravnica z opravljenim pravniškim državnim izpitom. Toženka se, kljub temu da je bila pravilno vabljena, glavne obravnave ni udeležila, svoje odsotnosti pa sodišču tudi ni opravičila. Je pa sodišču 19. 3. 2024 sporočila, da se glavni obravnavi odpoveduje. Prav tako se glavne obravnave, kljub temu da sta bili pravilno vabljeni, nista udeležili 4. in 5. stranka z interesom. 5. stranka z interesom svoje odsotnosti ni opravičila, 4. stranka z interesom pa je sodišču predlagala preložitev naroka za glavno obravnavo zaradi načrtovanega letnega dopusta, vendar sodišče zaradi neizkazanosti tega razloga predlogu ni ugodilo.

**Dokazni postopek**

14. Sodišče je v dokaznem postopku vpogledalo v listine tožnice, priložene tožbi (odločbo drugostopenjskega organa z dne 12. 8. 2021 (A2), izpodbijano odločbo (A5), sklep prvostopenjskega organa z dne 5. 1. 2021 (A6), redni izpis iz zemljiške knjige z dne 10. 9. 2021 (ID znak: parcela ...) (A8), sklep Temeljnega sodišča v Novi Gorici v zadevi N 152/85 z dne 15. 4. 1988 (A10), gradbeno dovoljenje za počitniško hišico z dne 6. 9. 1990 (A11), situacijski načrt (A12) in dopis Zavoda za gozdove Slovenije z dne 22. 2. 2021 (A13)), listino 3. stranke z interesom na list. št. 41b spisa (izpis iz katastra), listino 1. in 2. stranke z interesom na C11 (sklep in odločbo drugostopenjskega organa z dne 3. 12. 2020) ter listine v upravnem spisu.

15. Sodišče je kot nerelevatne zavrnilo dokazne predloge tožnice za vpogled v izjavo k tožbi v upravnem sporu z dne 13. 9. 2021 (A3), kronologijo (A4), geodetsko skico z dne 20. 11. 2020 (A7), odločbo Finančne uprave Republike Slovenije z dne 28. 4. 2021 (A9), izjavo I. I. (A14), elektronska sporočila J. J. z dne 25. in 26. 5. 2021 (A15), fotografijo glede odmika hiše od parcele št. 642 katastrske občine ... z dne 28. 9. 2021 (A16), lokacijsko skico - odmik hišice (A17), odločbo Komiteja za gospodarstvo in planiranje z dne 1. 2. 1990 (A18), aeroposnetke, odločbo o spremembi namembnosti zemljišča, lokacijsko dovoljenje, vpis v evidenco stavb, odgovor GURS v povezavi z uskladitvijo katastra in projekt za gradbeno dovoljenje Razvojno projektnega centra Idrija, za zaslišanje prič K. K., L. L., M. M. in N. N. ter za postavitev izvedenca geodetske stroke. Kot nerelevanten je sodišče zavrnilo tudi dokazni predlog 3. stranke z interesom za vpogled v izpis iz I-Občina na list. št. 41a spisa in kopijo zgodovinskega izpiska iz leta 1970 na list. št. 41b spisa. Poleg tega je kot nerelevatne zavrnilo tudi dokazne predloge 1. in 2. stranke z interesom za vpogled v sklep Višjega sodišča v Kopru v zadevi Cp 519/88 z dne 29. 6. 1988 (C9), odgovor na tožbo 3. stranke z interesom z dne 15. 11. 2021 v zadevi I P 44/2021 (C10 in C14), kopijo karte ... iz leta 1897 (C13), zapisnik Medobčinskega inšpektorata Nova Gorica z dne 25. 3. 1987 (C15), povzetek razprave in stališč Komisije za družbeni nadzor Skupščine Občine Ajdovščina v zadevi O. z dne 23. 6. 1988 (C16), pritožbo na sklep Temeljnega sodišča v Novi Gorici z dne 22. 5. 1988 (C17), sklep Komiteja za gospodarstvo in planiranje z dne 1. 2. 1989 (C18), odločbo Medobčinskega inšpektorata občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin z dne 29. 5. 1987 (C19), odločbo Medobčinskega inšpektorata občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin z dne 25. 7. 1986 (C20), odločbo Republiškega urbanističnega inšpektorata z dne 25. 8. 1987 (C21) in mapni kopiji posestva z dne 15. 10. 1985 in 19. 11. 1985 (C22), za zaslišanje 1. in 2. stranke z interesom in A. A. ter za zaslišanje priče P. P. 16. Vse navedene dokazne predloge je sodišče zavrnilo zaradi nerelevatnosti, kar je pojasnjeno v nadaljevanju. Tudi sicer je A. A. pokojna (C12), zato njeno zaslišanje ni (več) mogoče. Poleg tega je sodišče dokazne predloge tožnice za vpogled v odločbo Finančne uprave Republike Slovenije z dne 28. 4. 2021 (A9), izjavo k tožbi v upravnem sporu z dne 13. 9. 2021 (A3), elektronska sporočila J. J. z dne 25. in 26. 5. 2021 (A15) in fotografijo glede odmika hiše od parcele št. 642 katastrske občine ... z dne 28. 9. 2021 (A16) zavrnilo tudi kot nedopustne, saj so navedene listine nastale po izdaji izpodbijane odločbe. Po 52. členu ZUS-1 se namreč novi dokazi lahko upoštevajo le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji. Prav tako je sodišče dokazne predloge za vpogled v geodetsko skico z dne 20. 11. 2020 (A7), kronologijo (A4), izjavo I. I. (A14), lokacijsko skico - odmik hišice (A17) in odločbo Komiteja za gospodarstvo in planiranje z dne 1. 2. 1990 (A18), za zaslišanje prič K. K., L. L. in M. M. ter za postavitev izvedenca geodetske stroke zavrnilo tudi kot prepozne po 52. členu ZUS-1, saj v postopku izdaje izpodbijane odločbe oziroma v pritožbi niso bili podani, tožnica pa tudi ni navedla (opravičljivih) razlogov, zakaj jih v upravnem postopku ni predlagala. Navedla je sicer, da je določene listine uspela pridobiti iz arhiva šele v upravnem sporu in kot tak primer navedla odločbo Komiteja za gospodarstvo in planiranje z dne 1. 2. 1990 (A18), vendar pa so te njene (pavšalne) trditve - ki se tudi sicer torej nanašajo le na vpogled v določene listine, ne pa tudi na ostale prepozne dokazne predloge - povsem neizkazane. Ravno iz citirane odločbe Komiteja za gospodarstvo in planiranje z dne 1. 2. 1990 pa tudi izhaja, da je bila tožnici vročena, kar pomeni, da je z njo razpolagala že v času teka upravnega postopka.

**K I. točki izreka**

17. Tožba ni utemeljena.

18. V obravnavani zadevi je prvostopenjski organ odločil, da se v katastrski občini ... kot urejena evidentira meja (del meje) parcele 371/7 s sosednjimi parcelami 322/4, 369/4, 642 in *56/1. Ugotovil je namreč, da sta 1. in 2. stranka z interesom kot predlagateljici predložili ustrezen elaborat ter da so lastnice navedenih zemljišč na mejni obravnavi 10. 11. 2020 podpisale izjavo o strinjanju s potekom predlagane meje. Tožnica takšni odločitvi prvostopenjskega organa v bistvenem ugovarja iz razloga, ker naj bi bilo s tem zaradi nenatančnosti oziroma napak v zemljiškem katastru poseženo v njeno lastninsko pravico na zemljišču s parcelno številko 394 katastrske občine ...

19. Dilema, ki nastaja in ki jo mora sodišče v tem upravnem sporu razrešiti, je zato, ali bi moral prvostopenjski organ pri evidentiranju meje upoštevati ugovore, ki se nanašajo na nepravilnosti v zemljiškem katastru, zaradi katerih naj bi bilo z ureditvijo meje poseženo v lastninsko pravico tretjih oseb, katerih parcele po zemljiškem katastru ne mejijo oziroma se ne dotikajo meje, ki se ureja v postopku urejanja meje. Odgovor je treba iskati v relevantni pravni podlagi.

20. ZEN, ki je veljal v času izdaje izpodbijane odločbe, je določal, da se postopek evidentiranja urejene meje uvede na zahtevo lastnika parcele (prvi odstavek 28. člena ZEN). Zahtevi za uvedbo postopka evidentiranja urejene meje je treba priložiti elaborat ureditve meje, ki ga izdela geodetsko podjetje na podlagi mejne obravnave (prvi odstavek 29. člena ZEN). Lastniki parcel, ki po zemljiškokatastrskem načrtu ali po zemljiškokatastrskem prikazu mejijo ali se dotikajo meje, ki se ureja v postopku urejanja meje, so stranke v postopku urejanja meje in v postopku evidentiranja urejene meje (drugi odstavek 28. člena ZEN).

21. ZEN je dalje določal, da geodetska uprava po prejemu zahteve za evidentiranje urejene meje preizkusi, ali elaborat ureditve meje vsebuje vse predpisane sestavine in, ali podatki o meji omogočajo njeno evidentiranje v zemljiškem katastru. Geodetska uprava tudi preveri, ali je bila lastniku parcele, katere meja se ureja, in lastnikom sosednjih parcel, ki so na dan izvedbe mejne obravnave kot lastniki vpisani v zemljiško knjigo, zagotovljena možnost udeležbe na mejni obravnavi (prvi odstavek 35. člena ZEN). Geodetska uprava z odločbo odloči o zahtevi za evidentiranje urejene meje (prvi odstavek 40. člena ZEN). Če geodetska uprava ugotovi, da elaborat ureditve meje izpolnjuje vse pogoje iz prvega odstavka 35. člena ZEN in ni zahtevana dopolnitev elaborata ter da so se mejne obravnave udeležili vsi lastniki in s predlagano mejo soglašajo, po skrajšanem ugotovitvenem postopku izda odločbo o evidentiranju urejene meje (drugi odstavek 40. člena ZEN). V izreku odločbe o evidentiranju urejene meje se navedejo parcela, katere meja se evidentira kot urejena, in sosednje parcele. Obvezna priloga odločbe o evidentiranju urejene meje je grafični prikaz evidentirane meje z označenimi zemljiškokatastrskimi točkami ter vpisanimi parcelnimi številkami (v nadaljnjem besedilu: grafični prikaz evidentirane meje). Na grafičnem prikazu evidentirane meje se meja praviloma prikaže z neposredno uporabo koordinat zemljiškokatastrskih točk in le izjemoma, ko je to potrebno zaradi nazornosti in preglednosti, kot zemljiškokatastrski prikaz. Odločba o evidentiranju urejene meje se vroči lastniku parcele, katere meja se je evidentirala, in lastnikom sosednjih parcel ter vlagatelju zahteve, kadar ta ni lastnik parcele (tretji odstavek 40. člena ZEN).

22. Iz predstavljene pravne podlage po presoji sodišča izhaja, da je odgovor na sporno vprašanje nikalen. To pomeni, da prvostopenjski organ ne upošteva ugovorov, ki se nanašajo na nepravilnosti v zemljiškem katastru, zaradi katerih naj bi bilo z ureditvijo meje poseženo v lastninsko pravico tretjih oseb, katerih parcele po zemljiškem katastru ne mejijo oziroma se ne dotikajo meje, ki se ureja v postopku urejanja meje. Po izrecni določbi drugega odstavka tedaj veljavnega 28. člena ZEN so namreč (poleg predlagatelja, to je lastnika parcele, katere meja se ureja) stranke postopka urejanja meje in postopka evidentiranja urejene meje (le) lastniki parcel, ki po zemljiškokatastrskem načrtu ali po zemljiškokatastrskem prikazu mejijo ali se dotikajo meje, ki se ureja v postopku urejanja meje. Tretje osebe, katerih parcele ne mejijo oziroma se ne dotikajo meje, ki se ureja v postopku urejanja meje, torej v tem postopku ne sodelujejo in s tem svojih (pravnih) koristi ne morejo varovati. Relevantno pa je torej stanje zemljiškega katastra, čemur pritrjuje tudi ob izdaji izpodbijane odločbe veljavna določba prve in druge povedi prvega odstavka 30. člena ZEN, ki pravi, da lahko pred izvedbo mejne obravnave geodetsko podjetje brez sodelovanja lastnikov opravi meritve in opazovanja na kraju samem, zlasti zato, da ugotovi potek meje po podatkih zemljiškega katastra. Za to ugotovitev se uporabijo zadnji vpisani podatki o parcelah, ali podatki iz zbirke listin zemljiškega katastra, upoštevajoč natančnost njegovih podatkov. Takšno stališče izhaja tudi iz ustaljene sodne prakse, ki nesporno narekuje, da se v upravnem postopku ugotavlja potek meje le na podlagi katastrskih podatkov, drugačen potek meje pa je možno uveljavljati le v civilnem sodnem postopku pred sodiščem splošne pristojnosti.1

23. Glede na opisano se torej vsi (obsežni) tožbeni ugovori tožnice, ki v času izdaje izpodbijane odločbe (kar med strankami ni sporno in izhaja tudi iz izvedenih dokazov) ni bila lastnica parcel, ki bi glede na _stanje zemljiškega katastra_ mejile s parcelo, katere meja se je urejala, izkažejo za pravno neupoštevne. Iz tega razloga je sodišče kot nerelevatne zavrnilo tudi vse zgoraj navedene dokazne predloge strank postopka. Takšne ugovore lahko tožnica uveljavlja v samostojnih upravnih postopkih (na primer po 9. členu ZEN) oziroma v civilnem sodnem postopku pred sodiščem splošne pristojnosti. Ob tem sodišče zgolj pripominja, da bi v predmetnem primeru okoliščine konkretnega primera (spor o tem, kje je zgrajena tožničina počitniška hišica) kazale na to, da gre za lastninski in ne mejni spor.

24. S tem se za neutemeljene izkažejo tudi tožničine navedbe, da je toženka kršila pravila postopka, določena v ZUP, in določbe URS.

25. Glede na vse navedeno je sodišče po prvem odstavku 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

**K II. točki izreka**

26. Odločitev o zavrnitvi zahtevka za povrnitev stroškov postopka tožnice temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem, če sodišče (med drugim) tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka. Ker je sodišče tožbo zavrnilo, tožnica sama trpi svoje stroške postopka.

27. Odločitev o zavrnitvi zahtevka za povrnitev stroškov postopka 1. in 2. stranke z interesom temelji na določbi prvega odstavka 154. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi z določbo prvega odstavka 22. člena ZUS-1. Po načelu uspeha, ki izhaja iz določb 154. člena ZPP, bi strankama z interesom glede na njun interes (zavrnitev tožbe), stroški šli. Vendar pa sodišče pri odločanju o tem, kateri stroški se stranki povrnejo, upošteva samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo (prvi odstavek 155. člena ZPP). Ker po presoji sodišča stranki z interesom v svojem odgovoru na tožbo, pripravljalnih vlogah in pri sodelovanju na glavni obravnavi nista dodatno prispevali k razjasnitvi zadeve, priglašeni stroški niso bili potrebni in jih zato strankama z interesom ni priznalo.

1 Glej na primer sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije v zadevi I U 382/2013 z dne 1. 10. 2013, točko 13, sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije v zadevi II U 505/2013 z dne 11. 6. 2014, sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije v zadevi III U 101/2015 z dne 13. 11. 2015, točko 10, in sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije v zadevi III U 41/2020 z dne 24. 3. 2022, točko 22.