Jedro

Glede na opombo 3 v tretjem delu tarife, ki je sestavni del ZOdvT, ni bilo podlage za nagrado za postopek v dveh ponovljenih sojenjih. Iz opombe št. 3 k tretjemu delu tarife v točki 4 izhaja, da se že nastala nagrada za postopek pred nižjim sodiščem, kateremu je bila zadeva vrnjena v ponovno sojenje, upošteva v nagrado za postopek v ponovljenem postopku.

Navedeno pomeni, da tožnik oziroma njegov odvetnik ni več upravičen še do dveh novih nagrad v postopku, ki se je ponovil dvakrat in sicer po tar. št. 3100 tarife. Že nastala nagrada za postopek pred prvostopnim sodiščem se namreč že všteje v nagrado za postopek po ponovljenem postopku.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se stroškovni sklep (III. točka izreka) spremeni tako, da se znesek 624,04 EUR zniža na 488,30 EUR.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo odločbo tožene stranke št. ... z dne 4. 3. 2014 in prvi odstavek odločbe št. ... z dne 22. 8. 2013 in tožnika razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic poškodbe pri delu in mu priznalo pravico do premestitve na drugo delovno mesto: zmožen za fizična lažja dela, ki niso v prisilnem položaju hrbtenice, ker ne dviguje bremen težjih od 5 kg, katera ne zahtevajo opravljanja testov gibalnih sposobnosti, in dela, ki niso na terenu s polnim delovnim časom od 8. 8. 2013 dalje. V ostalem pa je odločbo pustilo nespremenjeno (I. točka izreka). Z II. točko izreka je tožbeni zahtevek, da se tožečo stranko razvrsti v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic poškodbe pri delu in mu prizna pravico do invalidske pokojnine in podredni tožbeni zahtevek, da se tožečo stranko razvrsti v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic poškodbe pri delu, s pravico do dela na drugem delovnem mestu s krajšim delovnim časom, zavrnilo. S III. točko izreka pa je sklenilo, da je tožena stranka dolžna za tožečo stranko povrniti stroške postopka v višini 624,04 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku 15-dnevnega roka dalje do plačila.

2. Zoper III. točko izreka glede stroškov postopka je pritožbo vložil toženec iz vseh pritožbenih razlogov. Meni, da sodišče ni imelo podlage za priznanje nagrade za postopek 2 x po 183,20 EUR za dve ponovljeni sojenji. Glede na opombo 3 v tretjem delu tarife, ki je sestavni del Zakona o odvetniški tarifi (Ur. l. RS, št. 67/08 in 35/09, v nadaljevanju ZOdvT), ni bilo podlage za nagrado za postopek v dopolnjenih sojenjih. Tako je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo. Sodišče je nepravilno priznalo znesek potnih stroškov in sicer je upoštevalo kalkulacijo 3 x 2 x 106 km x 0,37, kar pa je v nasprotju z dejanskim stanjem in sicer je bila na naroku dne 2. 3. 2016 prisotna odvetnica A.A., kar sledi iz zapisnika, ki ima sedež v Ljubljani in ne v Kopru. Tako odpade 2 x 106 km potnih stroškov in bi upoštevaje ta vidik potni stroški lahko znašali največ 156,88 EUR (2 x 2 x 106 x 0,37 = 156,88 EUR). Tako je sodišče v zvezi z navedenim zmotno oziroma nepopolno ugotovilo dejansko stanje in posledično zmotno odmerilo stroške postopka. Pravilen znesek stroškov, ki jih je dolžna povrniti tožena stranka bi tako morali znašati 183,30 + 169,20 + 225,60 + 282 + 169,20 + 225,60 + 169,20 + 156,88 + 20 = 1.600,98 EUR x 1,22 = 1.953,20 EUR x 0,25 = 488,30 EUR. Predlaga spremembo III. točke sodbe v smeri znižanja obveznosti povračila stroškov na znesek 488,30 EUR.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava, nepravilno odmerilo stroške postopka.

5. Predmet pritožbenega postopka je odločitev sodišča prve stopnje o stroških postopka. Iz podatkov spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje odločalo v ponovljenem postopku po tem, ko je pritožbeno sodišče s sklepom opr. št. Psp 383/2017 z dne 16. 11. 2017 II. in III. točko sodbe sodišča prve stopnje opr. št. II Ps 726/2017 z dne 29. 6. 2017 razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pred tem je Vrhovno sodišče RS v reviziji s sklepom opr. št. VIII Ips 7/2017 z dne 4. 4. 2017 razveljavilo prvostopno sodbo opr. št. II Ps 789/2014 z dne 2. 3. 2016 in drugostopno sodbo opr. št. Psp 256/2016 z dne 15. 9. 2016 in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

6. Glede na opombo 3 v tretjem delu tarife, ki je sestavni del ZOdvT, ni bilo podlage za nagrado za postopek v dveh ponovljenih sojenjih. Iz opombe št. 3 k tretjemu delu tarife v točki 4 izhaja, da se že nastala nagrada za postopek pred nižjim sodiščem, kateremu je bila zadeva vrnjena v ponovno sojenje, upošteva v nagrado za postopek v ponovljenem postopku.

7. Navedeno pomeni, da tožnik oziroma njegov odvetnik ni več upravičen še do dveh novih nagrad v postopku, ki se je ponovil dvakrat in sicer po tar. št. 3100 tarife, kot jo je zmotno priznalo prvostopno sodišče. Že nastala nagrada za postopek pred prvostopnim sodiščem se namreč že všteje v nagrado za postopek po ponovljenem postopku.

8. Nadalje je pritožba utemeljena tudi v tem, da je sodišče zmotno upoštevalo kilometrino 3 x 2 x 106 km x 0,37 EUR. Iz listinske dokumentacije je jasno razvidno, da je bila na naroku dne 2. 3. 2016 prisotna odvetnica A.A., ki ima sedež v Ljubljani in ne v Kopru. Tako odpade kilometrina 2 x 106 km in potni stroški lahko znašajo največ 156,88 EUR.

9. Glede na obrazloženo je sodišče prve stopnje zmotno priznalo stroške 2 x po 183,30 EUR (nagrado za postopek v dveh ponovljenih sojenjih) in kilometrino 2 x 106 km x 0,37, to je 78,44 EUR oziroma skupaj 445,04 EUR, za kolikor se zniža znesek vseh priznanih stroškov v višini 2.046,02 EUR na znesek 1.600,98 EUR. Ta znesek pa se zviša še za 352,22 EUR, kar predstavlja od tega zneska 22 % DDV tako, da znaša skupen znesek 1.953,20 EUR oziroma ob upoštevanju 25 % uspeha tožnika (kar ni sporno) znašajo stroški postopka 488,30 EUR, namesto prvotno priznanih 624,04 EUR.

10. Glede na vse obrazloženo je pritožbeno sodišče toženčevi pritožbi ugodilo in v skladu s 3. točko 365. člena ZPP izpodbijani stroškovni sklep v III. točki izreka spremenilo tako, da je znesek 624,04 EUR znižalo na znesek 488,30 EUR.