Jedro

Tožnica je na glavni obravnavi podala nasprotno tožbo, pri čemer je sodišče prve stopnje prvotno zadevo obravnavalo pod drugo opravilno številko. V nadaljevanju je sodišče nasprotno tožbo izločilo, pri tem pa ni izvedlo dokazov, ki so bili posredovani v zadevi, ki se je vodila pod drugo opravilno številko. S takšnim načinom vodenja postopka je sodišče prve stopnje kršilo načelo kontradiktornosti, zato je pritožbeno sodišče sodbo v izpodbijanem delu razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je izdalo sodbo, s katero je razsodilo: da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati: - na račun plače za mesec april 2010 neto znesek 150,00 EUR, na navedeni znesek obračunati prispevke in dajatve in ji neto znesek izplačati z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 5. 2010 dalje do plačila, - na račun plače za mesec maj 2010 neto znesek 150,00 EUR, na navedeni znesek obračunati prispevke in dajatve in ji neto znesek izplačati z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 6. 2010 dalje do plačila, - na račun plače za mesec junij 2010 neto znesek 345,76 EUR, na navedeni znesek obračunati prispevke in dajatve in ji neto znesek izplačati z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 7. 2010 dalje do plačila, - na račun regresa neto znesek 200,00 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 7. 2010 dalje do plačila (I. točka).

V presežku, to je: „Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati: - na račun odškodnine za neizrabo letnega dopusta znesek 200,00 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 7. 2010 dalje do plačila, - na račun plače za mesec junij 2010 neto znesek 154,24 EUR, na navedeni znesek obračunati prispevke in dajatve in ji neto znesek izplačati z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 7. 2010 dalje do plačila, - na račun kilometrine neto znesek 600,00 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 7. 2010 dalje do plačila, - na račun stroškov telefona neto znesek 150,00 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 7. 2010 dalje do plačila in - zakonske zamudne obresti od zneska: a) 150,00 EUR do 15. 5. 2010 do 18. 5. 2010, b) 150,00 EUR do 15. 6. 2010 do 18. 6. 2010 in c) 514,00 EUR od 15. 7. 2010 do 18. 7. 2010, vse v roku 8 dni, pod izvršbo.“, je tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka). Nadalje je odločilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki pravdne stroške v znesku 165,77 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva razsoje na prvi stopnji dalje do plačila, v roku 8 dni, pod izvršbo (III. točka). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna plačati sorazmerni del sodne takse, v znesku 62,94 EUR, ki bi jo morala plačati tožeča stranka, če ne bi bila oproščena plačila sodne takse, na račun Delovnega in socialnega sodišča v Mariboru, ..., referenca ... (IV. točka).

2. Tožena stranka je vložila pravočasno pritožbo zoper sodbo (pravilno: zoper ugodilni del) in navaja, da je tožena stranka proti tožnici sprožila individualni delovni spor, ki ga je sodišče obravnavalo pod opr. št. Pd 301/2013. Med obravnavanjem predmetne zadeve je tožnica zoper toženo stranko vložila nasprotno tožbo, pri čemer je šlo domnevno za premalo izplačane plače. Takratni pooblaščenec tožene stranke A.A. je razpravljajočega sodnika B.B. vprašal, kako bo vodil postopek, ta pa mu je odgovoril, da bo v obeh zadevah odločil skupaj. Iz navedenega je tožena stranka spisala odgovor na nasprotno tožbo dne 28. 4. 2014, ki nosi opr. št. Pd 301/2013. Nakar je sodnik B.B. na obravnavi dne 20. 5. 2014 na veliko presenečenje tožene stranke objavil sklep: „Da se zadeva po nasprotni tožbi pod opr. št. Pd 50/2014 obravnava posebej in ne v sklopu konkretne zadeve.“ S tem je povzročil neljubi zaplet, saj tožena stranka ni posredovala v predmetni zadevi vseh materialnih dokazov, sodišče pa ni pribavilo dokazov iz druge zadeve. Tožena stranka je namreč posredovala drugopise pogodb o zaposlitvi št. ..., tako za nedoločen čas, z dne 9. 4. 2010, kakor tudi za nedoločen čas z dne 31. 5. 2010, pridodatke s provizijsko tabelo, iz katere so razvidni minimalni standardi dela (pogodbi za nedoločen čas), prav tako pa tudi v zvezi s sklepom o redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov na strani tožnice, pri čemer je sodišče z navedenimi dokazi razpolagalo vse od začetka pravde. Sodišče prve stopnje navede, da bo opravljen dokaz z vpogledom v spis Pd 301/2013 (glej zapisnik obravnave z dne 16. 4. 2015). Sodišče prve stopnje napačno povzame, da tožnici pripada plača v neto višini 800,00 EUR, saj ji pripada zgolj 400,00 EUR. Tabele provizij izhajajo iz minimalnih standardov dela, pri čemer je relevantna podlaga za znižanje osnovne plače. Tožnica je dobila izplačan regres za letni dopust že pri predhodnem delodajalcu, ni predložila dokaza, ki bi navedbo tožene stranke izpodbijal (potrdilo predhodnega delodajalca, da ji regresa ni izplačal). Tožena stranka navaja še vrsto drugih pritožbenih razlogov. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s sprem.) in po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da je sodišče storilo zatrjevano bistveno kršitev pravil postopka.

5. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je utemeljen pritožbeni ugovor tožene stranke, ki vsebinsko uveljavlja bistveno kršitev pravil postopka iz 8. točke 339. člena ZPP, ki določa načelo kontradiktornosti in določa, da je le-ta podana, če kakšni stranki z nezakonitim postopanjem, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. V predmetni zadevi je tožnica podala nasprotno tožbo na glavni obravnavi dne 3. 4. 2014, pri čemer je sodišče prve stopnje prvotno zadevo obravnavalo pod opr. št. 301/2013, kot to izhaja iz zapisnika z glavne obravnave z dne 3. 4. 2013. V nadaljevanju je sodišče izločilo nasprotno tožbo, pri čemer pa očitno ni izvedlo dokaze, ki so bili posredovani v zadevi Pd 301/2013. Sodišče prve stopnje je zgolj fotokopiralo dokaze iz prilog, vloženih pod C, pri čemer se pod prilogami pod C nahaja le pogodba o zaposlitvi z dne 9. 4. 2010 in izpis iz AJPES-a za toženo stranko z dne 3. 12. 2014. Pritožbeno sodišče izrecno navaja, da je bil celo na glavni obravnavi podan predlog za vpogled v zadevo Pd 301/2013. Iz dokaznega sklepa pa izhaja, da se prebere listinska dokumentacija A3, B1 - B8, C1 - C2, pri čemer sodišče niti ne navede, da je morda vpogledalo v zadevo Pd 301/2013, ali zakaj je zavrnilo predlog za vpogled v zadevo Pd 301/2013. S svojim načinom vodenja postopka je sodišče prve stopnje dejansko kršilo načelo kontradiktornosti.

6. Sodišče prve stopnje bo moralo v ponovljenem postopku, ki se vodi v predmetni zadevi, pridobiti vse dokaze, ki jih je tožena stranka predložila v zadevi Pd 301/2013 in zaslišati tudi stranke v postopku ter na podlagi navedenega odločiti o tožbenem zahtevku, v izpodbijanem delu (ugodilni del). Ob navedenem bo moralo v primeru, da ne bo izvedlo določenih dokazov to jasno obrazložiti, tako da bo odločitev o zavrnitvi dokazov preverljiva v pritožbenem postopku.

7. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo in sodbo v izpodbijanem delu razveljavilo ter zadevo vrnilo v novo sojenje, za kar je imelo pravno podlago v določilih 354. člena ZPP.

8. Pritožbeno sodišče je odločilo, da so pritožbeni stroški nadaljnji stroški postopka. Odločitev temelji na določilih 165. člena ZPP.