Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V členu 163 se sicer Zakon o dedovanju (v nadaljevanju ZD) sklicuje na subsidiarno uporabo določb Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), vendar pa je sodna praksa zavzela že dalj časa dosledno pravno stališče, da je po svoji naravi zapuščinski postopek v bistvu vrsta nepravdnega postopka, kar je nedvomno pravilno stališče, posebno glede na sedanje razmere, ko se je glede na spremembe ZPP pravdni postopek po svoji naravi še toliko bolj oddaljil od zapuščinskega postopka, na primer zaradi izključitve načela oficialnosti v pravdnem postopku v nasprotju z zapuščinskim postopkom, kjer to načelo še vedno velja, pa tudi sicer glede na druge zelo različne značilnosti enega in drugega postopka.
Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo revizijo, ki jo je vložila sedanja pritožnica zoper sklep o dedovanju izdan v zadevi dne 5. 7. 2010 in sklep z dne 27. 9. 2010 in to kot nedovoljeno z utemeljitvijo, da gre za izredno pravno sredstvo, ki v zapuščinskem postopku kot vrsti nepravdnega postopka, ni dovoljeno.
2. Proti temu sklepu se ponovno z laično pritožbo pritožuje AK, ki se brez določne navedbe pritožbenih razlogov in predloga smiselno upira izpodbijani odločitvi ter se zavzema za obravnavanje njenega pravnega sredstva z vidika njegove utemeljenosti.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Pregled zadeve je pokazal, da obstoja na strani sedanje pritožnice očitno nezadovoljstvo z izvedbo dedovanja in določitvijo kroga dedičev po zapustniku, kar je poskušala izpodbijati že z različnimi do sedaj vloženimi pravnimi sredstvi. Tokrat je laično vložila izredno pravno sredstvo revizije. Vendar pa je sodišče prve stopnje povsem pravilno odločilo, ko je to pravno sredstvo ocenilo kot nedovoljeno, zato pa je tudi utemeljeno sledila izpodbijana odločitev o zavrženju takšne revizije. Pritožbeno sodišče pri tem v celoti povzema pravilne razloge sodišča prve stopnje in se sklicuje nanje, saj ni nobenega pomisleka o tem, da dejansko to izredno pravno sredstvo v zapuščinskem postopku ni predvideno in dovoljeno. V členu 163 se sicer Zakon o dedovanju (v nadaljevanju ZD) sklicuje na subsidiarno uporabo določb Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), vendar pa je sodna praksa zavzela že dalj časa dosledno pravno stališče, da pa je po svoji naravi zapuščinski postopek v bistvu vrsta nepravdnega postopka, kar je nedvomno pravilno stališče, posebno glede na sedanje razmere, ko se je glede na spremembe ZPP pravdni postopek po svoji naravi še toliko bolj oddaljil od zapuščinskega postopka, na primer zaradi izključitve načela oficialnosti v pravdnem postopku v nasprotju z zapuščinskim postopkom, kjer to načelo še vedno velja, pa tudi sicer glede na druge zelo različne značilnosti enega in drugega postopka.
5. Sodišče prve stopnje pa je nato tudi pravilo ocenilo, da glede na približevanje zapuščinskega postopka nepravdnemu postopku, pride v poštev uporaba procesnih določb tega zakona, Zakon o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) pa v členu 34 izrecno določa, da revizija v nepravdnih postopkih ni dovoljena, razen če zakon določa drugače. Kakršnekoli tovrstne izjeme za področje zapuščinskega postopka pa zakon ne predvideva.
6. Izpodbijana odločitev je tako pravilna in zakonita ter pritožbi ni mogoče priznati uspeha. Zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo prvostopenjski sklep (2. točka člena 365 v zvezi s členom 366 in členom 353 ZPP v povezavi s členom 163 ZD).
7. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker jih pritožnica ni priglasila.