Jedro

Ker sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi ni odločilo o stvari na podlagi 65. člena ZUS-1, niti ni odločitve oprlo na 66. člen ZUS-1 (v obravnavani zadevi ne gre za spor iz prvega odstavka 4. člena ZUS-1), pritožba, ne glede na pravni pouk v izpodbijani sodbi, ni dovoljena, stranka pa z napačnim pravnim poukom ne more pridobiti več pravic, kot ji gre po prvem odstavku 73. člena ZUS-1.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka in stranka z interesom trpita sami svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 343. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 pritožbo stranke z interesom zoper sodbo U 2202/2008 z dne 3. 7. 2009 kot nedovoljeno zavrglo. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa se sodišče prve stopnje sklicuje na določbo prvega odstavka 73. člena ZUS-1. 2. Stranka z interesom vlaga pritožbo zoper izpodbijani sklep zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu. Navaja, da je pritožbo vložila skladno s podanim pravnim poukom, ki določa, da je zoper sodbo dovoljena pritožba. Ker je bila pritožba vložena skladno s pravnim poukom v tej sodbi, ne more biti njena pritožba zavržena kot nedovoljena. Napačen pravni pouk je nezakonito postopanje sodišča, ki ne more biti predmet izpodbijanja z rednim pravnim sredstvom, in spravlja stranko, ki naj bi sodišču zaupala, v zmoto glede njene pravice do pravnega sredstva (primerjaj smiselno sklep Vrhovnega sodišča II Ips 69/2006). Stranki z interesom gre pravica do pritožbe po samem zakonu, saj je upravno sodišče pred izdajo sodbe opravilo glavno obravnavo, na kateri je ugotovilo drugačno dejansko stanje od upravnega organa in na tej podlagi meritorno odločilo o zadevi. Zato so izpolnjeni vsi pogoji za pritožbo skladno s prvim odstavkom 73. člena ZUS-1. Odprava upravne odločbe Vlade z dne 11. 9. 2008, pomeni za stranko z interesom poseg v njene z odločbo pridobljene pravice, ki jih je z odpravo izgubila, to pa zanjo nadalje pomeni tudi odvzem pravne podlage za sklenjeno koncesijsko pogodbo za izvajanje dimnikarske gospodarske državne javne službe za območje Občine Trebnje, kar postavi pod vprašaj dopustnost njenega izvajanja dimnikarske službe na tem dimnikarskem območju. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo predlaga, da Vrhovno sodišče to pritožbo zavrže kot nedovoljeno, toženi stranki in stranki z interesom pa naloži plačilo nadaljnjih stroškov upravnega spora v 15 dneh z zamudnimi obrestmi.

K I. točki izreka:

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po določbi prvega odstavka 73. člena ZUS-1 je zoper sodbo, ki jo izda upravno sodišče, dovoljena pritožba, če je sodišče samo ugotovilo drugačno dejansko stanje, kot ga je ugotovila tožena stranka, ter je na tej podlagi spremenilo izpodbijani upravni akt ali če je sodišče odločilo na podlagi 66. člena ZUS-1. 6. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje v pravnem pouku svoje sodbe U 2202/2008-41 z dne 3. 7. 2009 navedlo, da je zoper to sodbo dovoljena pritožba, ki se lahko vloži v roku 15 dni od vročitve sodbe. Takšen pravni pouk je napačen, saj za vložitev pritožbe po določbi prvega odstavka 73. člena ZUS-1 niso bili izpolnjeni predpisani pogoji.

7. Ker sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi ni odločilo o stvari na podlagi 65. člena ZUS-1, niti ni odločitve oprlo na 66. člen ZUS-1 (v obravnavani zadevi ne gre za spor iz prvega odstavka 4. člena ZUS-1), pritožba, ne glede na pravni pouk v sodbi U 2202/2008-41 z dne 3. 7. 2009, ni dovoljena, stranka pa z napačnim pravnim poukom ne more pridobiti več pravic, kot ji gre po prvem odstavku 73. člena ZUS-1. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo pritožbo stranke z interesom kot nedovoljeno.

8. Glede na podano obrazložitev pritožbeni ugovori niso utemeljeni in ne morejo vplivati na drugačno odločitev Vrhovnega sodišča. 9. Vrhovno sodišče je zato na podlagi 76. in 82. člena ZUS-1 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.

K II. točki izreka:

10. Ker stranka z interesom ni uspela s pritožbo, trpi sama svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

11. Po določbi prvega odstavka 165. člena in prvega odstavka 155. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sodišče pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, upošteva samo tiste stroške, ki so bili potrebni za upravni spor. Ker tožeča stranka v odgovoru na pritožbo ni navedla nič takega, kar bi vplivalo na odločitev v zadevi, njeni stroški po presoji Vrhovnega sodišča niso bili potrebni. Zato sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.