Jedro

V predmetni zadevi je bil izdan sklep, s katerim je sodišče prve stopnje predmetno izvršbo pravnomočno ustavilo. Vendar po vpogledu v navedeni sklep pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bila s tem sklepom ustavljena le izvršba, ne pa izvršilni postopek v celoti. Pritožbeni očitki, da sodišče prve stopnje ni imelo zakonske podlage za nadaljevanje pravnomočno ustavljenega postopka so vsled navedenemu že zato neutemeljen.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom ugovoru ugodilo in sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 114152/2019 z dne 4. 12. 2019 razveljavilo (I. točka izreka) ter sklenilo, da bo o zahtevku in stroških sodišče odločalo v pravdnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Celju (II. točka izreka).

2. Zoper navedeno odločitev se upnik pravočasno pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP), oboje v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Poudarja, da je v predmetni zadevi dne 22. 1. 2020 že bil izdan sklep o ustavitvi izvršbe, ki je postal pravnomočen dne 31. 3. 2021. Ker je bil izvršilni postopek pravnomočno končan še preden je sodišče odločilo o ugovoru, zatrjuje, da je sklep o izvršbi s pravnomočnim končanjem izvršbe postal neučinkovit in bi sodišče prve stopnje ugovor moralo zavreči, saj dolžnik pravnega interesa za odločitev o ugovoru več nima. Sodišču očita, da na podlagi pravnomočnega sklepa o ustavitvi izvršbe z dne 22. 1. 2020 ni imelo zakonske podlage za razveljavitev sklepa o izvršbi (pri tem se sklicuje na pravno mnenje z dne 26. 6. 2002). Predlaga ugoditev pritožbi, razveljavitev izpodbijanega sklepa ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša pritožbene stroške.

3. V odgovoru na pritožbo dolžnik nasprotuje pritožbenim navedbam in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritrditi je sicer upniku, da je v predmetni zadevi dne 22. 1. 2020 bil izdan sklep, s katerim je sodišče prve stopnje predmetno izvršbo pravnomočno ustavilo. Vendar po vpogledu v navedeni sklep pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bila s tem sklepom ustavljena le izvršba, ne pa izvršilni postopek v celoti. Pritožbeni očitki, da sodišče prve stopnje ni imelo zakonske podlage za nadaljevanje pravnomočno ustavljenega postopka so vsled navedenemu že zato neutemeljeni1. 6. Ker lahko dolžnik ob uspehu v nadaljnjem pravdnem postopku že plačani znesek zahteva nazaj, se pritožba neutemeljeno zavzema za zavrženje ugovora v posledici pomanjkanja pravnega interesa dolžnika zaradi že izpolnjene obveznosti.

7. Višje sodišče se v celoti strinja z oceno sodišča prve stopnje, da je ugovor dolžnika obrazložen. Ugovor, s katerim dolžnik izpodbija sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v celoti, je namreč obrazložen, kadar dolžnik navede pravno pomembna dejstva, ki imajo za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če se izkažejo za resnična, in zanje predloži dokaze (drugi odstavek 53. člena ZIZ in drugi odstavek 61. člena ZIZ, ter načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS, sprejeto na Občni seji dne 9. 12. 1999). Take trditve pa je dolžnik podal, saj je zatrjeval, da z upnikom ni v nobenem dolžniško-upniškem razmerju ter da mu upnik ni izstavil nobenega računa v zvezi z izterjevano terjatvijo.

8. V primeru, da je ugovor dolžnika obrazložen, pa je dolžno izvršilno sodišče v skladu z drugim odstavkom 62. člena ZIZ odločiti, kot je odločilo sodišče prve stopnje.

9. Pritožbene trditve so neutemeljene, prav tako pa niso podane tiste kršitve, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, vse v zvezi s 15. členom ZIZ). Zato je pritožbeno sodišče pritožbo upnika zavrnilo in izpodbijano odločitev sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Ker upnik s pritožbo ni uspel, stroški, nastali z njeno vložitvijo, za predmetno izvršbo niso bili potrebni, zato jih krije sam (peti odstavek 38. člena ZIZ).

1 Tudi iz načelnega pravnega mnenja z dne 26. 6. 2002, na katerega se sklicuje pritožba, izhaja, da ustavitev izvršbe pomeni le konec faze opravljanja izvršbe. Ker v pritožbeno preizkušani zadevi ni prišlo do razveljavitve sklepa o izvršbi v posledici ustavitve izvršbe, temveč v posledici utemeljenega ugovora zoper sklep o izvršbi, navedeno pravno mnenje z obravnavano zadevo niti ni primerljivo.