Jedro

Zgolj dejstvo, da je ena od strank zapuščinskega postopka hči ene od sodnic gospodarskega oddelka sodišča z velikim številom sodnikov, ne pomeni tehtnega razloga za prenos pristojnosti.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani je prekinilo zapuščinski postopek po pokojnem F. F. in oporočna dediča (I. I. ter S. S.) napotilo na pravdo, v kateri naj zoper domnevno dedinjo (M. M.) z ustreznim zahtevkom zahtevata ugotovitev, da je ustna oporoka zapustnika veljavna in da je njeno razdedinjenje utemeljeno.

Oporočna dediča sta hkrati s pritožbo zoper takšen sklep vložila tudi predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. V njem navajata, da na Višjem sodišču v Ljubljani, ki je stvarno in krajevno pristojno za odločanje o pritožbi, funkcijo višje sodnice opravlja mati M. M. - A. A. Menita, da to pomeni tehten razlog za delegacijo pristojnosti.

2. Predlog ni utemeljen.

3. Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča za odločanje o posamezni zadevi določi drugo stvarno pristojno sodišče, če je očitno, da se bo tako postopek lažje opravil ali če so za to drugi tehtni razlogi. „Drugi tehtni razlogi“ za prenos pristojnosti so pravni standard, v okviru katerega se lahko (med drugim) presoja, ali je v konkretnem primeru zaradi objektivnih okoliščin lahko podan resen dvom strank postopka in/ali javnosti v nepristranskost vseh sodnikov določenega sodišča. 4. Okoliščina, da je ena od strank zapuščinskega postopka hči ene od višjih sodnic, ki sodniško funkcijo opravlja na gospodarskem oddelku Višjega sodišča v Ljubljani, ni takšna. Višje sodišče v Ljubljani je po številu zaposlenih sodnikov največje tovrstno sodišče v naši državi (teh je kar 69). Prav to pa je ključna okoliščina po kateri se obravnavana zadeva razlikuje od drugih (sicer podobnih) primerov, v katerih je Vrhovno sodišče predlogom za prenos pristojnosti ugodilo.1

5. Golo dejstvo, da mati domnevne dedinje (zoper katero sta predlagatelja/pritožnika napotena na vložitev tožbe) sodniško funkcijo opravlja na enem od oddelkov Višjega sodišča v Ljubljani (ki ni pristojen za odločanje o zadevi), tako ne ogroža objektivnega videza nepristranskosti celotnega sodišča.2 Prav tako ta okoliščina ne more utemeljiti resnega dvoma strank v nepristranskost vseh sodnikov tega sodišča. Sodnikom je namreč treba zaupati, da bodo sodniško funkcijo opravljali po ustavi in zakonu in da bodo sposobni objektivnega, nepristranskega in neodvisnega sojenja, četudi poznajo sorodnika ene ali druge stranke.3 Bolj osebno, globlje, poznanstvo med mamo ene od strank in tistimi od višjih sodnikov, ki bodo o zadevi odločali, bi tako lahko pomenilo le razlog za njihovo izločitev (70. člen ZPP), ne pa razloga za delegacijo pristojnosti.

6. Vrhovno sodišče je zato predlog za prenos pristojnosti zavrnilo.

1 Takšni so npr. sklepi: I R 30/2000 (kjer je bila pristojnost prenesena iz Okrajnega sodišča v Celju, na katerem je zaposlenih 24 sodnikov), I R 61/2019 (kjer je šlo za Višje sodišče v Kopru, ki ima zaposlenih 11 sodnikov), I R 80/2018 (kjer je prav tako poudarjeno, da je okoliščina, da je tožnikova mama zaposlena na pristojnem sodišču razlog za delegacijo zlasti zato, ker gre za manjše sodišče) in I R 99/2013 (v katerem je bila mati toženca, ki je bila v postopku predlagana za pričo, sodnica na krajevno pristojnem Okrožnem sodišču v Ljubljani. Iz sklepa je mogoče razbrati tudi, da je bila toženčeva mati zaposlena na pravdnem oddelku tega sodišča, prav ta oddelek pa je bil pristojen za odločanje o zadevi - šlo je za ugotovitev obsega skupnega premoženja in obsega zapuščine). 2 Podobno VSRS v sklepu I R 94/2005. 3 Podobno VSRS v sklepu I R 24/2008.