Jedro

Notarski zapis je lahko izvršilni naslov za vse obveznosti iz pogodbe o najemu poslovnega prostora za določen čas. Notarski zapis ni izvršilni naslov za denarno terjatev, katere višina in zapadlost v njem nista določeni.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep glede dovoljene izvršbe zaradi izterjave denarne terjatve v višini 16.396.725,00 SIT s pripadki razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

V ostalem delu se pritožba zavrne in se izpodbijani sklep glede dovoljene izvršbe zaradi izpraznitve poslovnih prostorov potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo dolžnikov ugovor kot neutemeljen in ohranilo sklep o dovoljeni izvršbi opr.št. In 3/2005 z dne 17.2.2005 (zap.št. 6.) v celoti v veljavi. Dolžniku je naložilo povrnitev nadaljnih stroškov izvršilnega postopka v znesku 148.104,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sklepa dalje.

Zoper takšen sklep se je pravočasno pritožil dolžnik po svojem pooblaščancu. Uveljavljal je pritožbena razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava ter predlagal, da ga pritožbeno sodišče razveljavi. Navedel je, da je "tožbeni zahtevek" osporaval po temelju in višini. Sodišče bi moralo po dolžnikovem mnenju zaslišati poslovodjo, kot je predlagal, predvsem pa združiti ta postopek s postopkom "po I Plg 1/2005, ko dolžnik obrazlaga ugovor zoper izpraznitveni nalog in podaja nasprotno tožbo".

Pritožba je delno utemeljena, čeprav iz drugih razlogov.

Upnica je dne 27.1.2005 vložila predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova. Sklicevala se je na izvršljiv notarski zapis notarke N.S. z Jesenic, opr.št. Sv 620/99 z dne 29.12.1999 (glej 2. točko 1. odst. 17. člena ZIZ). Pri predlogu, da naj sodišče dovoli izvršbo na navedeni podlagi tako za izpraznitev poslovnega prostora kot tudi za poplačilo zapadlih denarnih terjatev v znesku

16.396.725,00 SIT s pripadki, se je sklicevala na klavzulo izvršljivosti v izvršilnem naslovu, zapisano v 2. odst. 16. točke med strankama sklenjene pogodbe o najemu poslovnih prostorov za "restavracijo T.", kot sestavnega dela notarskega zapisa. Pogodbeni stranki sta se namreč v pogodbi in v obliki notarskega zapisa dogovorili, da je njuna pogodba z notarsko potrditvijo izvršilni naslov glede vseh dajatvenih, storitvenih in opustitvenih pogodbenih dolžnosti.

Dolžnik je v ugovoru zoper izdani sklep o izvršbi navedel, da je terjatev iz naslova neplačane najemnine zastarana, da je mesečno odmeno za najem poslovnega prostora v višini 300.000,00 SIT plačeval, klavzula o revalorizaciji najemnine glede na rast cen v gospodarstvu pa je nična, da je upnico obvestil o nameravanem podaljšanju najemne pogodbe, a na to ni odgovorila, da je za vzdrževanje normalne rabe najetih poslovnih prostorov porabil

17.000.000,00 SIT, kar uveljavlja v pobot. Predlagal je, da sodišče ugotovi ničnost sklenjene najemne pogodbe.

Tako ugovorne kot tudi pritožbene navedbe kažejo, da dolžnik ne pozna meja razpolaganj strank v izvršilnem postopku, še zlasti ne, če gre za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova. Na podlagi njegovih navedb o sproženih pravnih sredstvih tako ni najti pravno relevantnih razlogov za drugačno od prvostopne odločitve. Vendar pa je ta, kar je pokazal preizkus po uradni dolžnosti, vendarle v delu, ki se nanaša na dovolitev izvršbe na podlagi izvršilnega naslova zaradi izterjave denarne terjatve, materialnopravno zmotna.

Notarski zapis je po 3. točki 2. odst. 17. člena ZIZ res izvršilni naslov. Po 4. členu Zakona o notariatu (Uradni list RS, št. 13/94 s spremembami in dopolnitvami, ZN) je notarski zapis lahko izvršilni naslov za obveznost nekaj storiti ali dopustiti, če je glede takšne obveznosti dovoljena poravnava in če zavezanec soglaša z neposredno izvršljivostjo notarskega zapisa. Po določbi 1053. člena Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/01, OZ) oziroma glede na čas sestave spornega notarskega zapisa po določbi 1092. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) je predmet poravnave lahko vsaka pravica, s katero lahko kdo razpolaga. Ne morejo pa biti predmet poravnave spori, ki se tičejo statusnih razmerij. Stranki tega izvršilnega postopka sta se torej, kot pogodbeni stranki, lahko dogovorili za neposredno izvršljivost notarskega zapisa glede vseh obveznosti za določen čas iz pogodbe o najemu spornega poslovnega prostora. Notarski zapis je po določbi 2. odst. 20. člena ZIZ izvršljiv, če je dolžnik v njem soglašal z njegovo neposredno izvršljivostjo in če je terjatev, ki izhaja iz notarskega zapisa, zapadla. Iz notarskega zapisa, opr.št. Sv 620/99 notarke N.S. z Jesenic, sestavljenega dne 29.12.1999, nedvomno izhaja, da je dolžnik soglašal z neposredno izvršljivostjo tega akta, kakor tudi, da je izpraznitveni upnikov zahtevek zapadel. Po 4. točki pogodbe o najemu poslovnih prostorov, ki je sestavni del notarskega zapisa, je bila namreč najemna pogodba sklenjena za določen čas petih let, ki je pričel teči z dnem podpisa pogodbe, to je dne 29.12.1999 in se je torej po tej pogodbeni določbi iztekel dne 29.12.2004. Nobenega dvoma ni, da je upnica s predlogom za izvršbo uveljavila svojo zapadlo terjatev. Povsem irelevantno je sklicevanje dolžnika na njegov predlog o podaljšanju najemne pogodbe, ker ni zatrjeval niti dokazoval, da bi tak dogovor z upnico tudi sklenil. Tako je prvostopno sodišče pravilno zavrnilo dolžnikov ugovor zoper izdani sklep o izvršbi v obsegu, ki se nanaša na terjatev upnice za izpraznitev spornega poslovnega prostora.

Notarski zapis, na podlagi katerega je upnica podala svoj predlog za izvršbo, pa ni izvršljiv glede denarne terjatve iz naslova neplačanega dela najemnine. Iz samega notarskega zapisa namreč dolžnikova denarna obveznost ne izhaja jasno in izpis odprtih postavk z dne 1.12.2004 (priloga A6 in A7) navedenega ne more pravnoveljavno zapolniti. Podatke o višini in zapadlosti denarne terjatve po predlogu o izvršbi v tej izvršilni zadevi namreč vsebuje le izpis odprtih postavk, notarski zapis pa ne more biti izvršljiv za terjatev, katere višina in zapadlost iz njega ne izhajata.

Sodišče prve stopnje se je v izpodbijanem sklepu ukvarjalo zgolj z razlogi za ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova. Odgovorilo je sicer na dolžnikov ugovor o zastaranju denarne terjatve, prezrlo pa je, da predloženi notarski zapis glede izterjave denarne terjatve ni zadostna podlaga za predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova. Tako je bilo treba pritožbi delno ugoditi in izpodbijani sklep, kolikor se nanaša na izterjavo denarne terjatve v tem izvršilnem postopku, razveljaviti ter v tem obsegu zadevo vrniti prvostopnemu sodišču v nov postopek. Po mnenju pritožbenega sodišča bo moralo prvostopno sodišče del predloga za izvršbo, ki ne izpolnjuje pogojev za uporabo 17. člena ZIZ, obravnavati kot predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine.

Dolžnik se v pritožbi sklicuje še na postopek z opr.št. I Plg 1/2005. Gre za nove, povsem pomanjkljive navedbe, nanj se v ugovoru ni skliceval, niti ni navedel, pred katerim sodiščem postopek poteka.

Vendar pa si tudi takšna nepopolna navedba zasluži pozornost zaradi

2. odst. 189. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Glede na skope pritožnikove navedbe pa je mogoče sklepati, da gre za spor med strankama, ki se je začel v letu 2005, a se glede vprašanja izpraznitve poslovnega prostora, za katerega ima upnica izvršilni naslov, niti ne bi smel začeti (glej 2. odst. 319. člena ZPP).

Za odločitev je pritožbeno sodišče uporabilo 2. in 3. točko 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.