Jedro

Zaključki sodišča prve stopnje o podanem naročilu tožene stranke za izvedbo zaračunanih popravil in o tem, da je tožeča stranka zaračunana popravila dejansko izvedla, predstavljajo ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbeno sodišče je nanje vezano. Zato tožena stranka s pritožbenimi očitki, da so navedeni zaključki zmotni, ne more uspeti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožena stranka nosi sama svoje pritožbene stroške in je dolžna tožeči stranki v 8 dneh od prejema te sodbe povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 279,99 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zamude do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da mora tožena stranka plačati tožeči stranki 3.305,83 EUR s pripadki (I. točka izreka). Tožbeni zahtevek za plačilo 388,70 EUR je zavrnilo (II. točka izreka). Odločilo je, da mora tožena stranka tožeči stranki plačati pravdne stroške v višini 833,24 EUR. Presodilo je, da je tožena stranka tožeči stranki naročila vsa zaračunana popravila viličarja, da je tožeča stranka izvedla vsa zaračunana popravila viličarja in da je tožena stranka za izvedena popravila dolžna tožeči stranki plačati prisojen znesek.

2. Proti izpodbijani sodbi se je pravočasno pritožila tožena stranka. Uveljavljala je pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava iz 1. in 3. točke prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Sodišču prve stopnje je očitala, da je pri odločitvi v nasprotju z določilom 451. člen ZPP zmotno upoštevalo trditve tožeče stranke iz prve pripravljalne vloge in k tej vlogi priložene dokaze. Trdila je, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do njenega ugovora o prekluziji. Zatrjevala je, da je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo določilo drugega odstavka 214. člena ZPP, ko je del trditev tožeče stranke štelo kot neprerekane. Sodišču prve stopnje je s povzemanjem svojih trditev podanih med postopkom pred sodiščem prve stopnje očitala, da je zmotno ugotovilo dejansko stanje o pravno odločilnih dejstvih (o obstoju naročila za izvedbo posameznih popravil in o dejanski izvedbi zaračunanih popravil). Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi le za znesek 1.390,80 EUR ter tožeči stranki naloži plačilo njenih pravdnih stroškov. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Tožeča stranka je na pritožbo pravočasno odgovorila. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne in izpodbijano sodbo potrdi. Priglasila je pritožbene stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V tem sporu gre za spor majhne vrednosti, saj se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR (prvi odstavek 495. člena ZPP). Ker v tem primeru ne gre za zapleteno zadevo glede pravnih in dejanskih vprašanj in od odločitve o pritožbi ni mogoče pričakovati rešitev pomembnega pravnega vprašanja, je skladno z določilom petega odstavka 458. člena ZPP o pritožbi odločila sodnica posameznica.

6. Sodba, s katero je končan spor v postopku v sporu majhne vrednosti, se sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Iz navedenega izhaja, da je pritožbeno sodišče vezano na ugotovitve sodišča prve stopnje o dejanskem stanju ter da se ne ozira na morebitne relativne bistvene kršitve določil pravdnega postopka.

7. Tožeča stranka je v tem postopku od tožene stranke vtoževala plačilo 3.694,53 EUR za popravilo viličarja. Tožena stranka je plačilu nasprotovala. Trdila je, da tožeči stranki ni naročila vseh opravljenih popravil ter da tožeča stranka ni izvedla vseh zaračunanih popravil. 8. Sodišče prve stopnje je razmerje med pravdnima strankama opredelilo kot podjemno pogodbo po 619. členu Obligacijskega zakonika (OZ). Obširno je pojasnilo, zakaj je na podlagi trditev pravdnih strank in izvedenih dokazov zaključilo, da je bilo popravilo v delih, ki jih je izrecno navedlo, naročeno s strani zakonitega zastopnika tožene stranke in izvedeno s strani tožeče stranke. Zaključki sodišča prve stopnje o podanem naročilu tožene stranke za izvedbo zaračunanih popravil in o tem, da je tožeča stranka zaračunana popravila dejansko izvedla, predstavljajo ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbeno sodišče je nanje vezano (prvi odstavek 458. člena ZPP). Zato tožena stranka s pritožbenimi očitki, da so navedeni zaključki zmotni, ne more uspeti.

9. Očitane kršitve v zvezi z upoštevanjem trditev iz prve pripravljalne vloge tožeče stranke in k njej predloženih dokazil ter nepravilne uporabe določila drugega odstavka 214. člena ZPP predstavljajo pritožbeni razlog kršitve določil pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP. Kot je že bilo pojasnjeno ta pritožbeni razlog v postopku v sporih majhne vrednosti ni dovoljen. Zato tožena stranka tudi s temi pritožbenimi očitki, ne more uspeti.

10. Tudi sicer pa je bilo ravnanje sodišče prve stopnje, ko je trditve in dokaze tožeče stranke iz navedene pripravljalne vloge upoštevalo, pravilno. Tožeča stranka namreč lahko v skladu z določilom tretjega odstavka 452. člena ZPP v roku 8 dni po prejema odgovora na tožbo vloži pripravljalno vlogo, v kateri odgovori na navedbe v odgovoru na tožbo. Sodišče prve stopnje je v 3. točki obrazložitve izpodbijane sodbe to pojasnilo. Zato so neutemeljeni tudi pritožbeni očitki, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do ugovora tožene stranke o prekluziji. Zakaj trditve in dokazi iz prve pripravljalne vloge tožeče stranke ne bi predstavljali odgovora na navedbe tožene stranke v odgovoru na tožbo, pa tožena stranka ni pojasnila niti v pritožbi.

11. Glede na vse navedeno pritožbeni očitki niso utemeljeni. Ker pa pritožbeno sodišče tudi ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zaznalo nobenih drugih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 442. členom ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

12. Izrek o pritožbenih stroških temelji na določilu prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Tožena stranka s pritožbo ni uspela zato mora sama nositi svoje pritožbene stroške.

13. Stroški postopka z odgovorom na pritožbo so bili potrebni (155. člen ZPP). Pritožbeno sodišče je pritožbene stroške tožeče stranke odmerilo v skladu z določili Odvetniške tarife (OT), ob upoštevanju, da je bila vrednost spornega predmeta 3.694,53 EUR ter vrednost točke 0,60 EUR. Pritožbeno sodišče je tožeči stranki priznalo 375 točk za odgovor na pritožbo ter materialne stroške (7,5 točk) vse povečano za 22 odstotni DDV, kar skupaj znaša 466,65 točk, preračunano v EUR ob vrednosti točke 0,60 EUR pa 279,99 EUR. Zato je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti njene stroške pritožbenega postopka v znesku 279,99 EUR. To obveznost je dolžna izpolniti v 8 dneh, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, od zamude do plačila (378. člen v zvezi z 299. členom OZ in četrti odstavek 458. člena v zvezi z drugim odstavkom 313. člena ZPP).