Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
S sklepom o izvršbi se dolžniku zarubi terjatev, ki jo ima do svojega dolžnika do višine dolgovanega davka, dolžnikovemu dolžniku pa naloži, da zarubljeni znesek terjatve plača na predpisane račune. Rubež denarnih sredstev se opravi z dnem, ko je sklep o izvršbi vročen dolžnikovemu dolžniku. Dolžnikov dolžnik lahko v ugovoru zoper sklep o izvršbi ugovarja, da dolžniku ni dolžan, da je dolg pogojen, ali da dolg še ni dospel v plačilo in ne bo dospel v plačilo v enem letu od prejema sklepa. Glede na pravni učinek sklepa je z ugovorom dopustno uveljavljati le dejstva in okoliščine, ki so obstajale oziroma nastopile do vročitve sklepa o izvršbi.
Tožba se zavrne.
Z izpodbijanim sklepom o davčni izvršbi na denarno terjatev dolžnika A. d.o.o. je Davčni urad Ljubljana zarubil terjatev dolžnika do tožeče stranke v znesku 100.271,50 EUR na podlagi potrjenega izpisa odprtih postavk z dne 2. 11. 2010 v skupnem znesku 839.620,85 EUR, prepovedal dolžniku razpolagati s terjatvijo do zarubljenega zneska, tožeči stranki kot dolžnikovemu dolžniku pa naložil, da zarubljeni znesek terjatve plača na v sklepu navedena vplačilna podračuna.
Ministrstvo za finance je z odločbo št. DT-499-29-238/2011 z dne 19. 3. 2012 ugovor tožeče stranke zavrnilo, ker po presoji pritožbenega organa ni izkazala razlogov, ki jih lahko z ugovorom zoper sklep o izvršbi uveljavlja dolžnikov dolžnik. Po 174. členu Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) lahko v ugovoru dolžnikov dolžnik ugovarja, da dolžniku ni dolžan, da je dolg pogojen, ali da dolg še ni zapadel v plačilo in ne bo zapadel v plačilo v enem letu od prejema sklepa.
Tožeča stranka vlaga tožbo v upravnem sporu. Višini obveznosti do dolžnika (839.620 EUR) in poplačilu dolga dolžnika v višini 100.271,50 EUR nasprotuje, ker se je dejansko stanje v času od izdaje sklepa do izdaje odločbe o pritožbi bistveno spremenilo. Dne 5. 1. 2011 je bil nad tožečo stranko začet postopek prisilne poravnave. Dolžnik je svoje terjatve do tožeče stranke prijavil v prisilni poravnavi in so mu bile tudi priznane. Prisilna poravnava je bila potrjena 4. 7. 2011 in pravnomočna 9. 8. 2011. Na njeni podlagi tožeča stranka dolžniku dolguje le 26 % priznanih terjatev s poplačilom 12 % v roku 15 mesecev (Va. 9. 11. 2012), s poplačilom 14 % v roku 27 mesecev (Va. 9. 11. 2013). Tožeča stranka po navedenem nima zapadlih obveznosti do davčnega dolžnika.
Glede na navedeno tožeča stranka predlaga, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijani sklep kot nezakonit odpravi ter zadevo vrne prvostopnemu organu v ponovni postopek.
Tožena stranka v odgovoru na tožbo v celoti prereka navedbe tožeče stranke in vztraja pri izpodbijani odločitvi in pri razlogih. Tožbeni ugovori v zvezi z neupoštevanjem sklepa o potrditvi prisilne poravnave so nerelevantni, saj se v tem postopku ne presoja izvrševanje sklepa o davčni izvršbi, temveč zakonitost sklepa o davčni izvršbi po stanju, ki je veljalo v času njegove izdaje. Predlaga zavrnitev tožbe.
Tožba ni utemeljena.
Izpodbijani sklep o davčni izvršbi na denarno terjatev dolžnika je izdan na podlagi 173. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2), po katerem se s sklepom o izvršbi dolžniku zarubi terjatev, ki jo ima do svojega dolžnika do višine dolgovanega davka, dolžnikovemu dolžniku pa naloži, da zarubljeni znesek terjatve plača na predpisane račune. Rubež denarnih sredstev se opravi z dnem, ko je sklep o izvršbi vročen dolžnikovemu dolžniku. Po 174. členu ZDavP-2 lahko dolžnikov dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi ugovarja, da dolžniku ni dolžan, da je dolg pogojen, ali da dolg še ni dospel v plačilo in ne bo dospel v plačilo v enem letu od prejema sklepa. Glede na pravni učinek sklepa je z ugovorom dopustno uveljavljati le dejstva in okoliščine, ki so obstajale oziroma nastopile do vročitve sklepa o izvršbi.
Sklep o izvršbi je bil v obravnavanem primeru tožeči stranki kot dolžnikovemu dolžniku vročen dne 3. 12. 2010. Dejstva, ki so nastopila po tem datumu, so zato neupoštevna tudi v upravnem sporu, katerega predmet je, kot v odgovoru na tožbo pravilno poudari tožena stranka, presoja pravilnosti in zakonitosti sklepa v času njegove izdaje. Prisilne poravnave, ki je bila začeta 5. 1. 2011 in potrjena 4. 7. 2011 zato pri presoji zakonitosti sklepa sodišče ni upoštevalo.
V zvezi s tožbenimi navedbami pa sodišče dodatno ugotavlja, da je bil s sklepom Davčnega urada Ljubljana št. DT 4295-1808/10-2/08-321-07 z dne 23. 5. 2012, ki se nahaja v predloženem upravnem spisu, postopek davčne izvršbe, začet z izpodbijanim sklepom, prekinjen zaradi začetka postopka prisilne poravnave zoper tožečo stranko kot dolžnikovega dolžnika.
Ker torej po navedenem tožbeni ugovori niso utemeljeni, sodišče pa nepravilnosti, na katere pazi uradoma, tudi ni ugotovilo, je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1).
V zadevi je odločilo na nejavni seji na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1.