Jedro

Spor o izvrševanju roditeljske pravice ni spor, ki bi ga razreševal CSD s postavitvijo posebnega skrbnika skladno z določilom 213. člena ZZZDR. Ta člen predvideva postavitev skrbnika za primere, kadar pride do spora med otrokom in starši za sklenitev posameznih pravnih opravil med njimi ter v drugih primerih, če so njihove koristi v navzkrižju.

Postavitev kolizijskega skrbnika je potrebna, kadar roditelj ne more varovati svojih koristi in obenem zastopati koristi otrok.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se v izpodbijanem delu razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v odločanje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlagateljici mld. K. P. postavilo začasnega zastopnika (1. točka), za začasno zastopnico določilo odvetnico M., (2. točka), odločilo, da bo začasna zastopnica predlagateljico zastopala v celotnem nepravdnem postopku (3. točka), odločilo, da se o postavitvi začasnega zastopnika obvesti CSD K (4. točka), da bodo stroški za postavitev zastopnika kriti iz naslova odločbe Bpp (5. točka) in dovolilo stransko intervencijo T. Z. (6. točka), določilo je tudi nadaljevanje naroka dne 9.12.2010 (7. točka).

Zoper 1., 2., 3. in 4. točko prvostopnega sklepa se pritožuje predlagateljica iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov. Navaja, da sodišče izpodbijane odločitve ni obrazložilo in utemeljilo. Sodišče je postavilo trditev, da prihaja do nasprotja interesov med mld. predlagateljico in zakonito zastopnico, v čem naj bi prihajalo do nasprotja interesov in na kakšen način, pa sodišče ni navedlo, zaradi česar je podana kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Podana je tudi zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja, saj do nasprotja interesov med mld. predlagateljico in njeno materjo ne prihaja. Sodišče se ni izreklo o predlogu predlagateljice, da se predlog za postavitev kolizijskega zastopnika zavrne. Sodišče je tudi navedlo, da bo na datumu, ki ga je določilo za nadaljevanje postopka, zadevo zaključilo, s čimer prejudicira odločitev o zadevi. Postopka ni mogoče pospešiti s tem, da se zakoniti zastopnici neutemeljeno odreka pravica, da zastopa svojo hči, ki ji je zaupana v varstvo, vzgojo in skrb.

Nasprotni udeleženec je v odgovoru na pritožbo predlagal njeno zavrnitev.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom mld. predlagateljici postavilo začasno zastopnico, ki jo bo zastopala v celotnem nepravdnem postopku. Ugotovilo je, da prihaja do nasprotja interesov med mld. predlagateljico in zakonito zastopnico - materjo, ker pa bi redni postopek s postavitvijo kolizijskega zastopnika predolgo trajal, je postavilo začasnega zastopnika. Glede na dolgotrajnost postopka in na opozorilo izvedencev, da je potrebno čim prej odločiti ali naj se stiki med mld. predlagateljico in očetom ukinejo, je sodišče tudi določilo datum nadaljevanja naroka, ko bo zadevo zaključilo.

Zastopanje mld. otrok je sestavni del izvrševanja roditeljske pravice. Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v 1. odstavku 7. člena določa, da mld. otroke zastopajo starši, pri čemer ne razlikuje položaja zakonitega zastopnika, ki mu je otrok zaupan v vzgojo in varstvo in drugega od staršev, saj sta oba dolžna skrbeti za otrokove koristi. Zagotavljanje le-teh je namreč temeljno vodilo za ravnanje in postopanje, ki zadeva otroka, in velja tako za starše kot tudi za javne organe (5.a člen ZZZDR, 18. člen Konvencije ZN o otrokovih pravicah, Uvod v Evropsko konvencijo o uresničevanju otrokovih pravic).

V konkretnem primeru je postopek pred sodiščem prve stopnje v imenu mld. K. sprožila njena mati kot zakonita zastopnica skladno z določbo 78. člena ZPP. Med staršema je sporno, ali naj se ukinejo stiki, ki jih ima deklica z očetom ali ne. Med staršema deklice je prišlo do spora o izvrševanju roditeljske pravice, način razreševanja konflikta pa ureja ZZZDR v 113. členu. Ta določa, da roditeljsko pravico izvršujeta starša sporazumno v skladu z otrokovo koristjo, če se sama ne sporazumeta jima pri sklenitvi sporazuma pomaga CSD. Starša odločata o vprašanjih, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj sporazumno oziroma jima pri sklenitvi sporazuma pomaga CSD, ali pa o tem odloči na predlog enega ali obeh staršev sodišče v nepravdnem postopku (3. odstavek 113. člena ZZZDR). Spor o izvrševanju roditeljske pravice ni spor, ki bi ga razreševal CSD s postavitvijo posebnega skrbnika skladno z določilom 213. člena ZZZDR. Ta člen predvideva postavitev skrbnika za primere, kadar pride do spora med otrokom in starši za sklenitev posameznih pravnih opravil med njimi ter v drugih primerih, če so njihove koristi v navzkrižju. Za postavitev kolizijskega skrbnika gre torej, kadar roditelj ne more varovati svojih koristi in obenem zastopati koristi otrok. Vprašanje je, če je taka situacija v obravnavanem primeru podana. Iz razlogov izpodbijanega sklepa namreč ni moč razbrati, na podlagi česa in kako je prvostopno sodišče ugotovilo, da prihaja do nasprotja interesov med mld. deklico in njeno zakonito zastopnico materjo. Izpodbijani sklep o tem nima razlogov zaradi česar je podana kršitev določb po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, zaradi česar izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti. Pritožbi, ki na to pravilno opozarja, je bilo zato potrebno ugoditi in sklep v izpodbijanem delu razveljaviti (3. točka 365. člena ZPP).

Kolizijskega skrbnika (v danem primeru začasnega zastopnika na podlagi 2. točke 82. člena ZPP) se postavi takrat, ko gre za kolizijo interesov med otrokom in njegovim zakonitim zastopnikom in ne v primerih, če gre za spor med staršema glede izvrševanja roditeljske pravice (primerjaj Aleš Galič, Komentar ZPP, Ljubljana 2005, GV, stran 338 in 339 in odločba Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. III Cp 5786/2005). V čem naj bi bil v konkretnem primeru interes matere v nasprotju z interesom mld. predlagateljice iz sklepa sicer ne izhaja, verjetno pa je tudi v interesu otrokove matere, da se ugotovi ali so stiki otroka z očetom v otrokovo korist ali ne oziroma se nasprotje interesov ne domneva.

Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep na podlagi določila 2. točke 365. člena ZPP v točkah 1 – 4 razveljavilo.