Jedro

Na podlagi zakona sprejeta ustaljena sodna praksa ne dopušča možnosti, da bi predlagateljica dobila s fizično delitvijo nepremičnine svoj solastni delež, ostala dva solastnika pa bi svoj delež dobila izplačan v denarju.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (tč. I in II) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z napadenim sklepom odločilo, da se solastnina predlagateljice A. A. in nasprotnih udeležencev B. B., C. C. in D. D. razdeli tako, da vse solastne nepremičnine dobi v izključno last in posest prvi nasprotni udeleženec B. B., ki je dolžan ostale tri solastnike izplačati v skladu z velikostjo njihovih solastnih deležev in sicer predlagateljici A. A. 14.819,13 EUR, C. C. in D. D. pa vsakemu po 7.409,56 EUR (tč. I izreka sklepa). Odločilo je tudi, da lahko prvi nasprotni udeleženec pri nepremičninah pri solastnih deležih predlagateljice ter drugo in tretje nasprotnih udeležencev predlaga vknjižbo lastninske pravice na svoje ime, na njihovih lastnih nepremičninah, pa se vknjiži zakonita zastavna pravica v korist predlagateljice ter drugo in tretje nasprotnih udeležencev zaradi plačila zneskov določenih v I. točki izreka sklepa (točka II. izreka sklepa). V točki III. izreka sklepa je razdelilo solastno premično premoženje, v točki IV. pa je odločilo o stroških postopka.

2. Zoper točki I. in II. izreka sklepa se je pritožila predlagateljica iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da je ves čas postopka vztrajala, da dobi svoj delež na nepremičninah v naravi s fizično delitvijo parc. št. 1 k. o. X. SPZ niti izrecno niti smiselno ne napotuje na to, da bi moralo sodišče solastno premoženje deliti zgolj po enem od treh načinov delitve solastnega premoženja (2., 4. in 5. odstavek 70. člena SPZ). Zmotno je stališče sodišča, da se pri delitvi solastne nepremičnine ne more hkrati uporabiti načina delitve po drugem in četrtem odstavku 70. člena SPZ ali po drugem in petem odstavku istega člena. Že sicer je peti odstavek kombinacija določil drugega in četrtega odstavka 70. člena SPZ. Iz mnenja izvedenca gradbene stroke E. E. ne izhaja, da fizična delitev ni možna, pač pa le, da je civilna delitev najenostavnejša in za ohranitev celovitosti posesti najugodnejša. S tem, da bi predlagateljica prejela 1235 m2 parcele št. 1 k. o. X nobeden od nasprotnih udeležencev ne bi bil prikrajšan. Drugo in tretje nasprotna udeleženca pa bi glede na to, da njunih deležev ni mogoče odmeriti v naravi, dobila svoj delež izplačan v denarju. Nadalje navaja, da je predlagateljica izkazala upravičen interes do 1235 m2 parc. št. 1 k. o. X s tem, ko je predlagala, da se ji dodeli z razdelitvijo solastnine dodatno pa bi ga lahko pojasnila v svoji izpovedbi, če bi jo sodišče zaslišalo kot je bilo predlagano. V sadovnjaku sedaj nihče ne dela. Ohranitev posestva ima za prvega nasprotnega udeleženca le čustveni pomen. Novo nastala parcela – sadovnjak ne bi pomenil posega v celovitost manjše kmetije, tudi se ne bi znatno zmanjšala vrednost posestva. Sicer pa je pokojna F. F. v oporoki izrazila željo, da se pritožnici odmeri parcela. Na odmerjeni parceli bi pritožnica kmetovala in si tako olajšala življenje. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani I. in II. točko navedenega sklepa razveljavi ter vrne prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje.

3. Nasprotni udeleženci so na pritožbo odgovorili. Zavračajo pritožbene navedbe predlagateljice in predlagajo, da pritožbeno sodišče potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Solastnina se lahko razdeli med solastnike v prvi vrsti tako, da vsak solastnik dobi v naravi tisti del stvari, za katerega izkaže pravni interes (tretji odstavek 70. člena SPZ). Če delitev v naravi ni možna pa se stvar proda (civilna delitev), kupnina pa razdeli med solastnike vsakemu v višini solastninskega deleža (četrti odstavek 70. člena SPZ). Kot podvarianta civilne delitve stvari pa je možno, da eden od solastnikov stvar v celoti prevzame, ostale solastnike pa ustrezno višini solastniškega deleža izplača (peti odstavek 70. člena SPZ). Dejansko v obravnavani zadevi gre za tak primer. Med udeleženci ni spora o tem, kaj predstavlja solastno nepremično premoženje in kakšni so deleži posameznika na tem premoženju, se pa ne morejo sporazumeti o načinu razdelitve.

6. Prvo sodišče je po izvedenih dokazih, zlasti pa upoštevaje izvedenska mnenja, ki so bila v postopku izdelana prišlo do zaključka, da fizična delitev nepremičnin, ki so v solasti udeležencev tega postopka ni mogoča. Edina parcela, ki bi jo bilo možno deliti (pri delitvi te vztraja tudi predlagateljica) je parc. št. 1 k. o. X. To parcelo bi bilo možno razdeliti le na dva dela, kar pomeni, da bi parcelo v naravi dobila le predlagateljica ostala dva solastnika vsak do 1/16 pa svojega solastnega deleža v naravi ne bi mogla dobiti. Tako bi se dejansko solatno premoženje delilo delno v naravi delno s plačilom solastnih deležev. Za takšno delitev med solastniki ni soglasja. Na podlagi zakona sprejeta ustaljena sodna praksa pa ne dopušča možnosti, da bi s fizično delitvijo nepremičnine dobila svoj solastni delež predlagateljica ostala dva solastnika pa bi svoj delež dobila izplačanega v denarju. Pa tudi če bi bila delitev pri kateri vztraja predlagateljica, da bi se njej odmerilo del parcele št. 1 v izmeri 1235 m2, drugemu in tretjemu nasprotnemu udeležencu pa bi šlo za njun del denarno nadomestilo, novo nastala parcela ne bi imela potne povezave z javno cesto. Poleg vsega pa je prvi nasprotni udeleženec uveljavljal upravičeni interes do nepremičnine. Parcela številka 1 k. o. X leži ob sami domačiji. Upoštevaje vse zgoraj navedeno je odločitev sodišča, ki je solastno nepremičnino razdelilo tako, da je prvi nasprotni udeleženec prejel premoženje v naravi, predlagateljico, drugo in tretje nasprotnega udeleženca pa je dolžan izplačati vsakemu v višini vrednosti deleža, ki mu je pripadal, pravilna.

7. Glede ostalih pritožbenih navedb je dodati, da je pritožnica v predlogu predlagala, da se v postopku stranke zaslišijo, a le glede vprašanja, kaj sodi v solastno premoženje in glede višine deležev posameznega solastnika in o tem, da so udeleženci skušali razdružitvi solastne nepremičnine izven sodno (točka I. II. in III. predloga). Predlagateljica pa z ničemer ni utemeljevala upravičenega interesa do dela parc. št. 1 k. o. X. Kot novo v pritožbi navaja, da je bila želja pokojne F. F., da si ji odmeri parcela, da je delala v sadovnjaku na parc. št. 1 k. o. X, da pa sedaj solatnega deleža ne koristi iz obzirnosti do prvo nasprotnega udeleženca. Novote v pritožbi niso upoštevne (337/1 člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Predlagateljica pa pred zaključkom zadnjega naroka tudi ni ugovarjala, ker jo sodišče ni zaslišalo.

8. Sodišče prve stopnje je tako pravilno ugotovilo relevantna dejstva primera, zaključki izpodbijane odločitve pa so tudi materialnopravno pravilni. Do kršitve določb postopka na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP) ni prišlo, zato je pritožbeno sodišče pritožbo predlagateljice zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.