Jedro

V besedi strank je državni tožilec podal obrazložen predlog za podaljšanje pripora, zagovornik pa je nanj odgovoril, kar je zapisano tudi v 2. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa. V nadaljevanju pa je prvo sodišče tudi obtoženca pozvalo k besedi strank, ki pa ni želel povedati ničesar. S tem, ko je bila obtožencu dana možnost, da se poleg zagovornika tudi on izjavi o predlogu za podaljšanje pripora, je bila v tem delu postopka kontradiktornost v celoti zagotovljena, zato o očitani kršitvi določb kazenskega postopka ne more biti govora.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Okrožno sodišče v Celju na podlagi prvega odstavka 361. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), ob izreku sodbe obtoženemu Slaviši Dakiću podaljšalo pripor iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku. Odločilo je, da pripor sme trajati do nastopa kazni, vendar najdlje do njenega izteka. Obtoženi je bil z nepravnomočno sodbo sodišča prve stopnje z dne 25. 5. 2020 spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja ropa v sostorilstvu po prvem odstavku 206. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1, za kar mu je bila določena kazen eno leto in šest mesecev zapora. Poleg tega pa je bil obsojen še za kaznivo dejanje protipravnega odvzema prostosti po prvem odstavku 133. člena v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1 in mu je bila določena kazen tri mesece zapora ter za kaznivo dejanje hude telesne poškodbe po prvem odstavku 123. člena KZ-1, za kar mu je bila določena kazen eno leto in štiri mesece zapora. Nato pa je sodišče, na podlagi 3. točke drugega odstavka 53. člena KZ-1, obtožencu izreklo enotno kazen tri leta zapora. Obtoženi se nahaja v priporu od 27. 4. 2019 dalje.

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil obtoženčev zagovornik. Izpodbija ga iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb kazenskega postopka ter zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter pripor odpravi in obtoženca izpusti na prostost. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Preizkus izpodbijanega sklepa v smeri pritožbenih navedb je pokazal, da ni mogoče pritrditi zagovorniku, ki se zavzema za odpravo pripora, saj je sodišče prve stopnje po končani glavni obravnavi pravilno zaključilo, da so še vedno izkazane vse okoliščine, ki utemeljujejo podaljšanje pripora zoper priprtega obtoženca in sicer da je podan utemeljen sum, da je storil očitana mu kazniva dejanja, da je še vedno ponovitveno nevaren, da je pripor zoper njega neogibno potreben za varnost ljudi in njihovega premoženja, ki je ni mogoče zagotoviti z milejšimi ukrepi in da je pripor kot najhujši poseg v osebno svobodo obtoženca, tudi sorazmeren ukrep.

5. Sodišče druge stopnje se ne strinja s pritožbenim očitkom o bistveni kršitvi določb kazenskega postopka, ki naj bi jo sodišče prve stopnje zagrešilo s tem, ker o predlogu državnega tožilstva za podaljšanje pripora, na glavni obravnavi 22. 5. 2020, obtoženca ni zaslišalo. V nasprotju z zagovornikom sodišče druge stopnje ugotavlja, da pred podaljšanjem pripora ob izreku sodbe, ni bilo kršeno načelo kontradiktornosti. To je zagotovljeno ob spoštovanju določbe prvega odstavka 361. člena ZKP, ki določa, da o odreditvi oziroma podaljšanju pripora ob izreku sodbe, sodišče odloči na obrazložen predlog tožilstva, po predhodnem zaslišanju obtoženca in zagovornika. V konkretnem primeru je v besedi strank državni tožilec podal obrazložen predlog za podaljšanje pripora, zagovornik pa je nanj odgovoril, kar je zapisano tudi v 2. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa. V nadaljevanju pa je prvo sodišče tudi obtoženca pozvalo k besedi strank, ki pa ni želel povedati ničesar. S tem, ko je bila obtožencu dana možnost, da se poleg zagovornika tudi on izjavi o predlogu za podaljšanje pripora, je bila v tem delu postopka kontradiktornost v celoti zagotovljena, zato o očitani kršitvi določb kazenskega postopka ne more biti govora.

6. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu tudi pravilno ugotovilo in obrazložilo objektivne kot tudi subjektivne okoliščine, ki brez dvoma kažejo, da je pri obtožencu podana realna nevarnost, da bo v primeru odprave pripora ponavljal kazniva dejanja, kakršna je utemeljeno osumljen v predmetni kazenski zadevi. V zvezi s tem zagovornik v pritožbi opozarja na izboljšanje obtoženčevih osebnostnih lastnosti. Vendar pa po presoji pritožbenega sodišča, na podlagi obtoženčevega opravičila oškodovancu in metadonske terapije v času pripora, kateri pa je bil obtoženi podvržen že eno leto pred tem, ko naj bi storil očitana mu kazniva dejanja, ni mogoče sprejeti zaključka o občutni spremembi njegovih osebnostnih lastnosti, zaradi katerih bi bil do svojih preteklih dejanj tako kritičen, da na prostosti kaznivih dejanj ne bi več ponavljal. 7. Zato se pritožbeno sodišče v celoti strinja z zaključki sodišča prve stopnje o sorazmernosti in neogibnosti pripora, ki je v zvezi s tem izpostavilo, da je za preprečitev obtoženčeve visoke ponovitvene nevarnosti, pripor še vedno neogibno potreben ukrep in tudi sorazmeren. Pri ocenjevanju sorazmernosti pripora pa je potrebno izpostaviti, v tem postopku obravnavano kriminalno količino ter težo kaznivega dejanja, ki se izraža tako v predpisani kazni in tudi v nepravnomočno izrečeni kazni treh let zapora. Zato pritožbeno sodišče zaključuje, da je pripor sorazmeren tudi z vidika njegovega 13-mesečnega trajanja, prav tako pa tudi z vidika vrednosti odtujenih stvari, ki ne presega 800,00 EUR, na kar opozarja zagovornik. Višina odtujenih stvari pri kaznivem dejanju ropa namreč ni edini pokazatelj teže tega kaznivega dejanja, ki naj bi bilo storjeno z uporabo tako hude fizične sile zoper oškodovanca, da je ta pri tem utrpel celo hudo telesno poškodbo.

8. Ker sodišče druge stopnje pri obravnavanju pritožbe ni zasledilo kršitev, ki jih je dolžno ugotavljati po uradni dolžnosti (peti odstavek 402. člena ZKP), je pritožbo zagovornika zavrnilo kot neutemeljeno.

9. Če bo za obtoženca nastopila dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (prvi odstavek 95. člena ZKP), bo sodno takso za zavrnitev pritožbe zoper sklep o podaljšanju pripora, v skladu s tarifnim delom Zakona o sodnih taksah, odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sodbe.