Jedro

Odločitev sodišča prve stopnje o tem, da tožeča stranka kot stečajni upnik prve toženke ni skladno s tretjim odstavkom 301. člena ZFPPIPP predlagala nadaljevanja prekinjenega pravdnega postopka, ne vpliva na odločitev o nadaljevanju postopka. Sklep o nadaljevanju postopka je namreč procesni sklep, ki ni odvisen od upnikovega predloga za nadaljevanje postopka. Tak predlog vpliva le na odločitev o utemeljenosti zahtevka: če upnik nadaljevanja postopka ne predlaga pravočasno, njegova terjatev v razmerju do stečajnega dolžnika preneha (sedmi odstavek 301. člena ZFPPIPP).

Stališče pritožbenega sodišča, da s prenosom podjetja samostojnega podjetnika na kapitalsko družbo ta kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem podjetnika (667. člen ZGD-1) ter da gre za nasledstvo tako v materialnem kot v procesnem smislu, je pravilno. Nepravilno pa je sodišče druge stopnje nato zaključilo, da zaradi pravnega nasledstva kapitalske družbe (prve toženke) B. O. kot fizična oseba ni več pravdna stranka. Tožeča stranka je tožbo vložila proti B. O., s. p., kar pomeni, da je bil ves čas tožen kot fizična oseba, saj sta samostojni podjetnik in fizična oseba isti subjekt. S prenosom podjetja na kapitalsko družbo B. O. ni prenehal obstajati. S tem, ko je tožeča stranka tožbo popravila tako, da je po statusnem preoblikovanju drugega toženca zajela oba (prvo toženko kot univerzalno pravno naslednico in drugega toženca kot prvotno pravdno stranko), tožbe ni spremenila, temveč jo je le prilagodila statusnim spremembam, do katerih je prišlo po njeni vložitvi.

Izrek

Reviziji se delno ugodi, odločbi sodišč druge in prve stopnje se glede odločitve pod 3. točko izreka prvostopenjske odločbe razveljavita ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V preostalem delu, glede odločitve o zavrnitvi tožbenega zahtevka zoper prvo toženko, se revizija zavrne.

Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je nadaljevalo prekinjeni pravdni postopek s pravno naslednico tožeče stranke, odločilo, da se razširitev tožbe na drugega toženca ne dovoli, zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 313.187,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, v preostanku zaradi umika tožbe postopek ustavilo ter odločilo o stroških postopka.

2. Sodišče druge stopnje je v delu, relevantnem za presojo revizije, prvostopenjsko odločbo potrdilo.

3. Zoper del odločitve sodišča druge stopnje, s katerim ni uspela, tožeča stranka vlaga revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in odločbi sodišč prve in druge stopnje razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4. Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija je v delu, ki se nanaša na odločitev o razširitvi tožbe na drugega toženca, utemeljena, v delu, ki se nanaša na odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka zoper prvo toženko, pa neutemeljena.

6. Iz spisa in odločb sodišč prve in druge stopnje izhaja naslednji potek postopka: - Tožeča stranka je tožbo vložila zoper toženo stranko: B. O. s. p. - Po vložitvi tožbe je B. O. s. p. sklenil pogodbo o prenosu podjetja zasebnega podjetnika z družbo M. d. o. o. (sedanjo prvo toženko). Nanjo je prenesel vse premično in nepremično premoženje. 31. 5. 2007 je bil izbrisan iz poslovnega registra kot samostojni podjetnik.

- Tožeča stranka je 23. 9. 2008 tožbo popravila tako, da je z njo zajela pravno naslednico podjetja samostojnega podjetnika kot prvo toženko ter B. O. kot fizično osebo kot drugega toženca.

- Zaradi začetka stečaja nad prvo toženko je bil pravdni postopek z dnem 10. 12. 2008 prekinjen. Sodišče prve stopnje ga je s sklepom nadaljevalo, vendar je drugostopenjsko sodišče sklep o nadaljevanju postopka razveljavilo.

- Tožeča stranka je prijavila svojo terjatev v stečajnem postopku nad prvo toženko. Njena terjatev je bila v celoti prerekana. V enem mesecu od objave sklepa o preizkusu terjatev ni predlagala nadaljevanja prekinjenega pravdnega postopka.

7. Sodišči prve in druge stopnje sta dovolili spremembo tožbe v zvezi s prvo toženko, ne pa tudi v zvezi z drugim tožencem, ki je razširitvi tožbe nanj nasprotoval. Pritožbeno sodišče je pojasnilo, da je le prva toženka univerzalna pravna naslednica samostojnega podjetnika. Sodišči sta presodili, da je terjatev tožeče stranke v razmerju do prve toženke prenehala, ker ni predlagala nadaljevanja prekinjenega pravdnega postopka v predpisanem roku.

Glede odločitve o tožbenem zahtevku zoper prvo toženko

8. Revizijski očitek, da prvostopenjska odločba nima odločilnih razlogov o izpolnitvi pogojev iz drugega odstavka 301. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) oziroma da je v njej ugotovljeno, da taki pogoji sploh niso izpolnjeni, ne drži. Odločitev sodišča prve stopnje o tem, da tožeča stranka kot stečajni upnik prve toženke ni skladno s tretjim odstavkom 301. člena ZFPPIPP predlagala nadaljevanja prekinjenega pravdnega postopka, ne vpliva na odločitev o nadaljevanju postopka. Sklep o nadaljevanju postopka iz 1. točke prvostopenjske odločbe je namreč procesni sklep, ki ni odvisen od upnikovega predloga za nadaljevanje postopka. Tak predlog vpliva le na odločitev o utemeljenosti zahtevka: če upnik nadaljevanja postopka ne predlaga pravočasno, njegova terjatev v razmerju do stečajnega dolžnika preneha (sedmi odstavek 301. člena ZFPPIPP).(1) Tudi pritožbeno sodišče je pravilno pojasnilo, da je razlog za prekinitev postopka z objavo sklepa o preizkusu terjatev odpadel (drugi odstavek 301. čelna ZFPPIPP), zato revizijski očitek o zagrešitvi absolutne bistvene kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ni utemeljen.

9. Prav tako ne drži stališče tožeče stranke, da je postopek še vedno prekinjen. Sodišče prve stopnje je postopek nadaljevalo s sklepom iz 1. točke izreka. Ker okoliščine, ki so odločilne za odločitev, niso bile sporne, je na podlagi 488. člena ZPP lahko hkrati izdalo tudi končno (meritorno) odločbo. Ovire, da je hkrati izdalo sklep o nadaljevanju postopka in končno odločbo o zadevi, ni bilo. Sodna praksa, na katero se sklicuje revidentka, njenemu stališču ne pritrjuje. Sklep Vrhovnega sodišča II Ips 403/2010 z dne 17. 11. 2011 ne nasprotuje obrazložitvi odločitve, ki sta jo sprejeli sodišči prve in druge stopnje v tej zadevi. Vrhovno sodišče je namreč v navedeni odločbi zavzelo stališče, da se postopek lahko nadaljuje tudi brez predloga upnika za nadaljevanje prekinjenega postopka, vendar ne pred objavo sklepa o preizkusu terjatev. V obravnavani zadevi je prvostopenjsko sodišče postopek nadaljevalo po objavi sklepa o preizkusu terjatev. Odločba Višjega sodišča v Kopru Cp 1256/2010 z dne 5. 4. 2011 se ne nanaša na primerljivo zadevo, temveč na primer, ko še ni bilo jasno, ali bo stečajni upravitelj terjatev, o kateri je tekla pravda, priznal ali prerekal. Tudi odločba Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 2580/2009 z dne 6. 10. 2009 se nanaša na drugačen primer, saj sodišče prve stopnje ni ugotovilo, ali je prenehal razlog za prekinitev postopka (torej ali je bil objavljen sklep o preizkusu terjatev). V odločbi I Cpg 530/2011 z dne 24. 5. 2011 pa je Višje sodišče v Ljubljani obravnavalo primer, ko sklep o preizkusu terjatev sploh še ni bil izdan.

Glede odločitve o razširitvi tožbe na drugega toženca

10. Utemeljen pa je revizijski očitek, da sta sodišči prve in druge stopnje zmotno presodili, da je tožeča stranka s tem, ko je s tožbo zajela tudi B. O. kot fizično osebo, spremenila tožbo. Stališče pritožbenega sodišča, da s prenosom podjetja samostojnega podjetnika na kapitalsko družbo ta kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem podjetnika (667. člen Zakona o gospodarskih družbah) ter da gre za nasledstvo tako v materialnem kot v procesnem smislu, je sicer pravilno. Nepravilno pa je sodišče druge stopnje nato zaključilo, da zaradi pravnega nasledstva kapitalske družbe (prve toženke) B. O. kot fizična oseba ni več pravdna stranka. Tožeča stranka je tožbo vložila proti B. O., s. p., kar pomeni, da je bil ves čas tožen kot fizična oseba, saj sta samostojni podjetnik in fizična oseba isti subjekt. S prenosom podjetja na kapitalsko družbo B. O. ni prenehal obstajati. Čeprav je prva toženka kot univerzalna pravna naslednica vstopila v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem drugega toženca, drugi toženec ostaja pravdna stranka. S tem, ko je tožeča stranka tožbo popravila tako, da je po statusnem preoblikovanju drugega toženca zajela oba (prvo toženko kot univerzalno pravno naslednico in drugega toženca kot prvotno pravdno stranko), tožbe ni spremenila, temveč jo je le prilagodila statusnemu preoblikovanju, do katerega je prišlo po njeni vložitvi.

11. Ker ni šlo za subjektivno spremembo tožbe, soglasje B. O., ki ga predpisuje drugi odstavek 191. člena ZPP in na katerega se je sklicevalo pritožbeno sodišče, ni bilo potrebno. Sodišče druge stopnje sicer v zvezi s tem ni zagrešilo absolutne bistvene kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kot mu očita revidentka, saj se je do navedenega vprašanja opredelilo (strani 4. do 6. obrazložitve odločbe pritožbenega sodišča), temveč sta sodišči prve in druge stopnje zagrešili relativno bistveno kršitev določb ZPP. Prvostopenjsko sodišče je nepravilno uporabilo drugi odstavek 191. člena ZPP, drugostopenjsko sodišče pa kljub pritožbenemu očitku te kršitve ni odpravilo, s čimer je tudi samo zagrešilo relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki je lahko vplivala na zakonitost in pravilnost odločbe, kar je revizijski razlog po 2. točki prvega odstavka 370. člena ZPP.

12. Vrhovno sodišče je zato na podlagi prvega odstavka 379. člena ZPP reviziji v delu, ki se nanaša na razširitev tožbe na drugega toženca (3. točka izreka prvostopenjske odločbe), ugodilo in delno razveljavilo odločbi sodišč druge in prve stopnje ter zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje. V delu, ki se nanaša na izpodbijanje odločitve o zavrnitvi zahtevka zoper prvo toženko, pa je na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo revizijo kot neutemeljeno.

13. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje presoditi še utemeljenost zahtevka zoper drugega toženca.

14. Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

Op. št. (1)): Glej tudi sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 403/2010 z dne 17. 11. 2011.