Jedro

Če tožnik na glavni obravnavi modificira tožbeni zathevek tako, da poleg ugotovitve obstoja delovnega razmerja (iz prvotne tožbe) zahteva še razveljavitev sklepa direktorja tožene stranke o prenehanju delovnega razmerja, mora sodišče narok preložiti in o spremembi tožbe seznaniti toženo stranko, zato v tem primeru ne more izdati sodbe zaradi izostanka.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ugotovilo, da tožnici dne 15.9.1995 pri toženi stranki delovno razmerje ni prenehalo in je razveljavilo sklep direktorja tožene stranke z dne 1.3.1995. Nadalje je razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožnico poklicati nazaj na delo, ji za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja izplačati nadomestilo plače, z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznih plač do plačila in ji vpisati manjkajočo delovno dobo v delovno knjižico, vse v roku 8 dni pod izvršbo.

Zoper sodbo se je pritožila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po določilu 1. odst. 353. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur. l. SFRJ, št. 4/77 - 27/90, ki se v RS uporablja kot republiški predpis). Navaja, da se je tožnica po podpisu pogodbe za določen čas obrnila na pristojen inšpektorat za delo, zaradi česar jo je tožena stranka sprejela nazaj na delo. Po dokončni odločbi pristojnega inšpektorata pa je sprožila upravni spor pri Vrhovnem sodišču RS. Nadalje sodišče prve stopnje ni ravnalo pravilno, ko je tožničino pripravljalno vlogo iz drugotne zadeve štelo kot tožbo. Opozarja na neutemeljenost izpodbijane sodbe in neskladje v njenem izreku, saj je sodišče odločilo tudi o zahtevkih, glede katerih ni bila seznanjena oz. ti v tožničini vlogi niso navedeni. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah pritožbenih razlogov in pri tem po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odst. 354. čl. ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava (2. odst. 365. čl. ZPP).

Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da je tožnica na naroku glavne obravnave ponovno opredelila zahtevek iz svoje vloge z dne 27.6.1997, ki jo je sodišče očitno štelo za tožbo in dodatno že navedenim zahtevkom iz te vloge podala še zahtevek za razveljavitev sklepa tožene stranke o prenehanju delovnega razmerja z dne 1.3.1995. Zato bi moralo sodišče prve stopnje zaradi takšne spremembe tožbe v skladu z določilom 7. odst. 190. čl. ZPP preložiti narok in o tem seznaniti toženo stranko. Tako pa je ravnalo v nasprotju z določilom 7. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP, saj toženi stranki glede tega ni dalo možnost obravnavanja pred sodiščem. Zaradi navedene bistvene kršitve postopka je pritožbeno sodišče razveljavilo izpodbijano sodbo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (1. odst. 369. čl. ZPP).

Ko bo sodišče prve stopnje dopolnilo postopek v nakazani smeri, bo lahko nadaljevalo z obravnavanjem zadeve tudi po vsebini in v zadevi ponovno odločilo.