Jedro

Prvostopenjsko sodišče je postopalo pravilno, ko je pooblaščenca tožečih strank pozvalo, da v danem roku predloži pooblastilo za zastopanje tožečih strank ali v istem roku izkaže njihovo odobritev za vložitev tožbe, ter ga hkrati opozorilo, da bo sicer tožbo zavrglo. V nadaljevanju je zavrglo tožbo tožečih strank, za katere pooblastilo ni bilo predloženo ali le-to ni bilo pravilno. Z ostalimi tožečimi strankami, za katere je bilo pooblastilo predloženo, pa je postopek nadaljevalo.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba: - v II. točki izreka spremeni tako, da se ta odslej glasi: „Tožena stranka je dolžna nakazati tožečim strankam na račun S. d.d., ki ga ta vodi za etažne lastnike S. 55, 55/a, 55/b in 55/c, znesek 27.329,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 6,549.218,45 SIT od dne 17. 11. 2006 do 31. 12. 2006 in od zneska 27.329,40 EUR od dne 1. 1. 2007 dalje do plačila“, - v V. točki izreka pa spremeni tako, da se ta odslej glasi: „Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki 2.049,55 EUR njenih pravdnih stroškov, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka dalje do plačila.“

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se izpodbijana sodba v I. točki izreka potrdi.

III. Tožena stranka nosi sama svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijano odločbo ugotovilo, da terjatev tožene stranke nasproti tožeči stranki v višini 13.923,88 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 5. 2006 dalje, ne obstoji (I. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna nakazati tožečim strankam na račun S. d.d., ki ga ta vodi za etažne lastnike S. 55, 55/a, 55/b in 55/c, znesek 27.329,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od evrske protivrednosti 6,549.218,45 SIT od 1. 7. 2006 do 31. 12. 2006 in z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 27.329,40 EUR od 1. 1. 2007 dalje do plačila (II. točka izreka). Zavrnilo je tožbeni zahtevek, ki se je glasil: „Tožena stranka je dolžna v zvezi z opravljanjem storitev upravljanja večstanovanjske stavbe, S. 55, 55/a in 55/c, za to stavbo na dan 29. 3. 2006 izdelati in S. d.d. izročiti končno poročilo in sestaviti končni obračun za vsakega etažnega lastnika posebej in za stavbo posebej, po vrstah stroškov, stanju terjatev in obveznosti z analitičnim pregledom prihodkov in odhodkov za posameznega lastnika in stavbo kot celoto (1. alineja 1. točke)“, in

„Tožena stranka je dolžna na račun S. d.d. za etažne lastnike S. 55, 55/a, 55/b in 55/c, nakazati znesek 1.069,70 EUR (pred pretvorbo v EUR 256.344,35 SIT) z obrestmi od 1. 5. 2006 dalje in zamudne obresti od 27.329,40 EUR (prej 6,549.218,45 SIT) od 1. 5. 2006 do 30. 6. 2006“ (III. točka izreka). V ostalem delu je zaradi umika tožbe zoper toženo stranko v celoti pod točko 1.2 alineja (na nakazilo sredstev rezervnega sklada hiše v znesku 32.136,60 EUR (prej 7,701.216,00 SIT) in pod točko 3. za znesek 181.052,38 EUR (prej 43,387.393,20 SIT) ter pod 3., 4., 5., 6., 7. in 8. alinejo 1. točke zahtevka, da je „tožena stranka dolžna v zvezi z opravljanjem storitev upravljanja večstanovanjske stavbe, S. 55, 55/a in 55/c, za to stavbo družbi S. d.d. izročiti vse pogodbe, dovoljenja in druge listine, ki se nanašajo na upravljanje večstanovanjske stavbe ter obvestiti tiste dobavitelje in izvajalce storitev, ki izvršujejo dobavo oziroma opravljajo storitve za večstanovanjsko stavbo, katere upravnik je bil, družbi S. d.d. izročiti vse kupoprodajne pogodbe za stanovanje v stavbi, družbi S. d.d. izročiti seznam lastnikov stanovanj v stavbi, družbi S. d.d. izročiti plan vzdrževalnih del, reklamacijski elaborat in vse reklamacijske zapisnike v zvezi s stavbo, družbi S. d.d. izročiti vse pogodbe z dobavitelji in izvajalci za dobavo električne energije, toplotne energije, vzdrževanje dvigal, čiščenje, opravljanje hišniških del, družbi S. d.d. izročiti vse pogodbe z najemniki skupnih delov in prostorov“, postopek ustavilo (IV. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna povrniti tožeči stranki stroške sodnega postopka 4.599,97 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka tega roka dalje do plačila (V. točka izreka).

2. Tožena stranka je zoper I., II. in V. točko izreka prvostopenjske odločbe (ki predstavlja sodbo) pravočasno vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo v izpodbijanem delu spremeni tako, da tožbeni zahtevek tožeče stranke v celoti zavrne, podrejeno pa, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo v izpodbijanem delu spremeni „ob upoštevanju pritožbenih navedb“.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Kadar stranko zastopa pooblaščenec, mora predložiti pooblastilo ali izkazati pooblastilo, dano pravni osebi, pri prvem pravdnem dejanju (prvi odstavek 98. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP). Sodišče lahko dovoli, da opravlja pravdna dejanja za stranko začasno oseba, ki ni predložila pooblastila, vendar pa ji hkrati naloži, da v določenem roku predloži pooblastilo ali izkaže odobritev stranke za opravljena pravdna dejanja (drugi odstavek 98. člena ZPP).

6. Prvostopenjsko sodišče je postopalo pravilno, ko je v skladu z navedeno določbo pooblaščenca tožečih strank pozvalo, da v danem roku predloži pooblastilo za zastopanje tožečih strank ali v istem roku izkaže njihovo odobritev za vložitev tožbe, ter ga hkrati opozorilo, da bo sicer tožbo zavrglo (sklep VII Pg 134/2006 z dne 27. 6. 2006). V nadaljevanju je zavrglo tožbo tožečih strank, za katere pooblastilo ni bilo predloženo ali le-to ni bilo pravilno. Z ostalimi tožečimi strankami, za katere je bilo pooblastilo predloženo, pa je postopek nadaljevalo.

Stališče pritožnika, da bi moralo prvostopenjsko sodišče tožbo tožečih strank zavreči že takoj, ker družba S. d.d. ob vložitvi tožbe 5. 6. 2006 ni bila upravnik večstanovanjske stavbe na S. 55, 55/a, 55/b in 55/c v smislu določb Stanovanjskega zakona (SZ -1), je zmotno, saj ZPP v takšnem primeru sodišču narekuje postopanje po drugem odstavku 98. člena, in ne takojšnjega zavrženja tožbe.

7. Pritožnik očita prvostopenjskemu sodišču, da je zavrnilo pobotni ugovor tožene stranke z argumentacijo, da tožena stranka v pobot uveljavlja terjatve, ki jih ima proti subjektom, ki ne nastopajo kot tožeče stranke, za kar za nekatere od njih drži. Vendar pa naj bi prvostopenjsko sodišče spregledalo tožnike, ki so istočasno tudi dolžniki tožeče stranke. Pritožnik trdi, da bi zato, ker terjatve tožene stranke, ki jih uveljavlja v pobot do posameznih dolžnikov, niso sporne niti po temelju niti po višini, moralo prvostopenjsko sodišče pobotni ugovor upoštevati vsaj v obsegu terjatev tožene stranke do navedenih etažnih lastnikov.

8. Pritožbeno sodišče pritrjuje prvostopenjskemu sodišču, da tožena stranka, ki je svoj pobotni ugovor temeljila na določbah o neupravičeni obogatitvi, ni navedla, za koliko je konkretni tožnik obogaten na račun v pobot uveljavljanih terjatev. Prav tako ni navedla, kako naj bi bila konkretna obogatitev porazdeljena med posamezne tožnike, saj je terjatve deloma poravnala le za nekatere od njih (oziroma celo za tretje, ki niso stranke postopka), vtoževano terjatev pa je dolžna plačati vsem tožnikom skupaj. Prvostopenjsko sodišče pa tudi utemeljeno izpostavlja, da stroški za vzdrževanje in uporabo stvari v solastnini bremenijo solastnike v razmerju z velikostjo solastnih deležev.

9. Prvostopenjsko sodišče je torej pravilno zaključilo, da v pobot uveljavljana terjatev tožene stranke nasproti tožeči stranki v višini 13.923,88 EUR z obrestmi ne obstoji.

10. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo tožene stranke zoper I. točko izreka izpodbijane sodbe zavrnilo in sodbo prvostopenjskega sodišča v tem delu potrdilo (353. člen ZPP), ko je pred tem ugotovilo, da prvostopenjsko sodišče ni storilo nobene od bistvenih kršitev določb postopka, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), uveljavljanih pa pritožnik ni konkretiziral. 11. Utemeljeno pa pritožnik očita prvostopenjskemu sodišču, da je tožeči stranki dvakrat prisodilo zakonske zamudne obresti od zneska 27.329,40 EUR za čas od dne 1. 7. 2006 do 17. 11. 2006, saj so le-te vsebovane že v znesku 27.329,40 EUR. Navedeno je razvidno tudi iz obrazložitve prvostopenjskega sodišča, ki je navedlo, da obresti od zneska 10,392.541,25 SIT od 1. 7. 2006 do nakazila zneska 4,338.036,24 SIT, torej do dne 17. 11. 2006, znašajo 494.713,44 SIT, ter da je tako, če se od seštevka glavnice 10,392.541,25 SIT in obresti 494.713,44 SIT odšteje nakazilo 4,338.036,24 SIT, utemeljen tožbeni zahtevek tožeče stranke še za 6,549.218,45 SIT, oziroma 27.329,40 EUR. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo ter izpodbijano sodbo v obrestnem delu II. točke izreka spremenilo tako, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki zakonske zamudne obresti od zneska 6,549.218,45 SIT od dne 17. 11. 2006 do 31. 12. 2006 ter od zneska 27.329,40 EUR od 1. 1. 2007 dalje do plačila (5. alineja 358. člena ZPP).

Pritožbeno sodišče v preostalem delu soglaša z odločitvijo prvostopenjskega sodišča (v II. točki izreka odločbe) in z razlogi zanjo ter se jim pridružuje. Ker je bil sklenjen dogovor o prenakazilu sredstev, niso relevantne trditve pritožnika o tem, kdaj naj bi se iztekel odpovedni rok in za kakšno odpoved naj bi šlo (redno ali izredno).

12. Pritožnik izpodbija tudi stroškovni del odločitve prvostopenjskega sodišča (V. točka izreka). Nima sicer prav, ko pravi, da izpodbijane odločbe v tem delu ni možno preizkusiti. Katere stroške je prvostopenjsko sodišče priznalo tožeči stranki in toženi stranki, je razvidno iz njunih stroškovnikov. Strinja pa se pritožbeno sodišče s pritožnikom, da prvostopenjsko sodišče pri odmeri stroškov ni upoštevalo, da je tožena stranka pretežni del tožbenega zahtevka izpolnila že v mesecu juliju 2006, tožeča stranka pa je za ta del (skupaj za 51,088.609,00 SIT) tožbo umaknila šele meseca novembra 2006. Zato je glede na določbo 158. člena ZPP dolžna povrniti toženi stranki plačanemu in umaknjenemu delu tožbenega zahtevka sorazmerni del stroškov odgovora na tožbo. Ti znašajo 688,50 EUR (1.500 odvetniških točk – OT) ter 20 % DDV v višini 137,70 EUR. Tožeči stranki pa gredo le tisti stroški sestave tožbe, ki so bili potrebni glede preostalega dela zahtevka, to je glede zneska 6,805.562,80 SIT in sicer nagrada odvetniku tožeče stranke za sestavo tožbe v višini 321,30 EUR (700 OT), 20 % DDV v višini 64,26 EUR ter taksa za tožbo v višini 284,00 EUR, skupaj 669,56 EUR. Nadaljnje pravdne stroške je pritožbeno sodišče odmerilo glede na uspeh v pravdi glede preostalega dela tožbenega zahtevka, glede katerega je tožeča stranka vztrajala pri plačilu po delnem umiku tožbe z dne 7. 11. 2006, to je glede zneska 6,805.562,80 EUR. Tožeči stranki gredo tako stroški sestave prve pripravljalne vloge z dne 23. 8. 2006 v višini 1.900 OT, druge pripravljalne vloge v višini 1.425 OT ter upoštevaje vrednost spornega predmeta po nadaljnjem delnem umiku tožbe z dne 17. 11. 2006, za zastopanje na naroku 700 OT, skupaj 4.025 OT, kar znese 1.847,47 EUR ter 20 % DDV v višini 369,50 EUR. Toženi stranki pa gredo stroški sestave prve pripravljalne vloge v višini 1.900 OT, druge pripravljalne vloge (po delnem umiku tožbe) v višini 525 OT ter za zastopanja na naroku 700 OT, skupaj torej 3.125 OT ali 1.434,38 EUR, z 20 % DDV pa 1.721,25 EUR. Tožeča stranka je upravičena do povračila 96,23 % nadaljnjih pravdnih stroškov, saj je glede preostalega še vtoževanega zneska 28.399,11 EUR uspela z zneskom 27.329,40 EUR, kar od 2.216,96 EUR pravdnih stroškov tožeče stranke zneske 2.133,38 EUR. Toženi stranki pa je dolžna povrniti 3,77 % njenih nadaljnjih pravdnih stroškov, kar od zneska 1.721,25 EUR znese 64,89 EUR njenih nadaljnjih pravdnih stroškov. Tožena stranka je tožeči stranki dolžna povrniti še 669,56 EUR stroškov sestave tožbe, tožeča stranka pa toženi stranki 688,50 EUR stroškov odgovora na tožbo. Tožena stranka je tako dolžna povrniti tožeči stranki 2.802,94 EUR njenih pravdnih stroškov. Tožeča stranka pa toženi stranki 753,39 EUR njenih pravdnih stroškov. Po medsebojnem pobotanju stroškov je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki 2.049,55 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

13. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbi tožene stranke zoper V. točko izreka delno ugodilo in izpodbijano sodbo v tej točki spremenilo tako, da je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki 2.049,55 EUR pravdnih stroškov (5. alineja 358. člena ZPP).

14. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbah prvega in drugega odstavka 165. člena ZPP v zvezi tretjim odstavkom 154. člena ZPP. Tožena stranka je s pritožbo sicer delno uspela, vendar s tem delom pritožbe niso nastali posebni stroški. Zato nosi sama vse svoje pritožbene stroške.