Jedro

Tožnica s tem, ko trdi, da jo organ neupravičeno terja in da plačila prispevkov ne dolguje, dejansko izpodbija pravilnost in zakonitost izvršilnega naslova. Predmet tega postopka je zgolj presoja sklepa o delni ustavitvi izvršbe, zoper katerega, enako kot s pravnimi sredstvi zoper sklep o izvršbi, ni več mogoče uveljavljati ugovorov, ki izpodbijajo izvršilni naslov.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ je z izpodbijanim sklepom delno ustavil postopek davčne izvršbe po sklepu o izvršbi na dolžničina denarna sredstva št. DT 4933-191858/2014-17 z dne 6. 12. 2017 in v tem delu razveljavil že izvršena dejanja. Nadalje iz izpodbijanega sklepa izhaja, da se postopek davčne izvršbe nadaljuje za preostali dolg: glavnico v znesku 56,68 EUR, zamudne obresti v znesku 51,26 EUR, stroške davčne izvršbe v višini 10,00 EUR in zakonske zamudne obresti, ki se obračunavajo od glavnice, od 9. 10. 2019 dalje do plačila. Iz obrazložitve sledi, da so se tožničine obveznosti po izdaji sklepa o izvršbi zmanjšale, saj je organ prejel delni umik predlagatelja izvršbe, zato je skladno s 155. členom Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) izvršbo delno ustavil. 2. Drugostopenjski organ je z odločbo št. DT 498-2-200/2019-2 z dne 22. 7. 2020 zavrnil pritožbo tožnice zoper izpodbijani akt. Iz obrazložitve izhaja, da se zoper tožnico vodi postopek davčne izvršbe za neplačane prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje, in sicer na podlagi izvršljive odločbe Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS). Drugostopenjski organ je z odločbo št. DT 498-2-5/2018-4 sklep prvostopenjskega organa spremenil glede datuma izvršljivosti izvršilnega naslova, v preostalem delu pa pritožbo zavrnil kot neutemeljeno. Ker je v nadaljevanju prišlo do delnih plačil in dveh delnih umikov izvršbe s strani predlagatelja, je prvostopenjski organ na podlagi 155. člena ZDavP-2 po uradni dolžnosti s sklepom (delno) pravilno ustavil davčno izvršbo in razveljavil že izvršena dejanja. Ker je predmet pritožbenega postopka le presoja pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa o delni ustavitvi postopka davčne izvršbe, ne morejo biti upoštevane pritožbene navedbe, ki se smiselno nanašajo na izpodbijanje izvršilnega naslova.

3. Tožnica v tožbi navaja, da se jo neupravičeno terja za plačilo prispevkov za zdravstveno zavarovanje in da jih ne dolguje. Navaja, da sploh ni bila zdravstveno zavarovana in četudi bi bila, je za plačilo ni mogoče bremeniti, ob tem pa se sklicuje na sklep In 1539/2010. Predlaga odpravo izpodbijanega sklepa in zahteva povračilo stroškov.

4. Toženka v odgovoru na tožbo prereka vse tožničine navedbe, v celoti vztraja pri izpodbijani odločitvi in razlogih zanjo. Predlaga, da se tožba zavrne.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Po pregledu spisov in izpodbijanega sklepa sodišče ocenjuje, da sta izpodbijani sklep in odločba drugostopenjskega davčnega organa izdana skladno z zakonom in kot takšna pravilna in zakonita. Sodišče zato sledi njunim razlogom in se po pooblastilu iz drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) nanje sklicuje.

7. Ob tem sodišče dodaja, da so tožbene navedbe splošne, po vsebini pa merijo na izpodbijanje razlogov izvršilnega naslova - odločbe ZZZS, s katero je bilo tožnici naloženo plačilo prispevkov. Tožnica s tem, ko trdi, da jo organ neupravičeno terja in da plačila prispevkov ne dolguje, dejansko izpodbija pravilnost in zakonitost izvršilnega naslova. Sodišče zato tožnici ponovno pojasnjuje, da je predmet tega postopka zgolj presoja sklepa o delni ustavitvi izvršbe, zoper katerega, enako kot s pravnimi sredstvi zoper sklep o izvršbi (peti odstavek 157. člena ZDavP-2), ni več mogoče uveljavljati ugovorov, ki izpodbijajo izvršilni naslov. Izvršilni naslov je bil izdan v okviru drugega postopka in zanj zakon predvideva posebna pravna sredstva. Predmet izvršilnega postopka je (le) izvršba z izvršilnim naslovom že ugotovljene in neplačane obveznosti.

8. Tožnica vsebine sklepa In 1539/2010, na katerega se sklicuje, ne pojasnjuje in ga tudi ni priložila k tožbi, zato sodišče ni moglo presoditi njegove pravne relevantnosti, pri čemer bi se moral nanašati na izpodbijani akt in ne na izvršilni naslov.

9. Glede na povedano je izpodbijani sklep pravilen in zakonit, sodišče pa tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti. Na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 je zato sodišče tožbo zavrnilo kot neutemeljeno.

10. Sodišče je na podlagi druge alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1 v zadevi odločilo brez glavne obravnave, saj tožnica v tožbi ni podala tožbenih ugovorov zoper izpodbijani sklep, posledično so tudi njeni dokazni predlogi glede ugotavljanja zdravstvenega zavarovanja za odločitev v tej zadevi brezpredmetni.

11. Ker je sodišče tožbo zavrnilo, je na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1 odločilo, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.