Jedro

Tožena stranka je pravilno ugotovila, da je tožnik v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje prejel več dohodkov, skupno je prejel 2.844,83 EUR, kar je v povprečju 948,28 EUR na mesec, to pa presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki znaša 843,78 EUR, zaradi česar ne izpolnjuje materialnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Tožnik v tožbi navaja, da ne more prosto razpolagati s svojimi dohodki, saj zanj plačujejo sorodniki življenjske stroške. Ne glede na to, da tožnik v upravnem postopku teh navedb ni uveljavljal, čeprav mu je dala tožena stranka možnost do izjasnitve pred izdajo odločbe, pa tudi te navedbe ne bi mogle vplivati na drugačno odločitev tožene stranke, saj se življenjski stroški ne upoštevajo kot odhodek in nimajo vpliva na ugotovljen finančni položaj prosilca v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči. 2. V obrazložitvi odločbe je navedeno, da je tožnik poslal prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, v kateri je navedel, da potrebuje brezplačno pravno pomoč v pravdni zadevi Okrožnega sodišča v Krškem I P 15/2022, in sicer za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. in II. stopnje – za pripravo odgovora na pritožbo zoper sklep Okrožnega sodišča v Krškem, da ne dopusti stranske intervencije.

3. Tožena stranka se pri svoji odločitvi sklicuje na določbo 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), po kateri je do brezplačne pravne pomoči upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svojo socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. Pri tem se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek), oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke. Upoštevaje določilo 8. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih trenutno znaša minimalni dohodek 421,89 EUR, dvakratnik osnovnega minimalnega dohodka pa je 843,78 EUR.

4. Tožnik se skladno z enajstim odstavkom 10. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev šteje za samsko osebo. Kot lastni dohodek prosilca se upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki, ugotovljeni za prosilca v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge (prvi odstavek 20. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih v zvezi z 14. členom ZBPP). Tožena stranka ugotavlja, da je tožnik upokojen. Po podatkih FURS in bančnih izpisov Delavske hranilnice d.d. Ljubljana je v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje prejel več dohodkov, in sicer v mesecu juliju 2022 skupaj 946,09 EUR nakazil (pokojnina iz tujine, renta iz tujine in pokojnina iz Slovenije), v mesecu avgustu 2022 skupaj 946,09 EUR nakazil (pokojnina iz tujine, renta iz tujine in pokojnina iz Slovenije) in v mesecu septembru 952,65 EUR nakazil (pokojnina iz tujine, renta iz tujine in pokojnina iz Slovenije). Skupaj je prejel 2.844,83 EUR, kar je v povprečju 948,28 EUR na mesec. Mesečni dohodek tako znaša 948,28 EUR in presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki znaša 843,78 EUR. Zaradi tega ne izpolnjuje materialnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči in je zato bilo potrebno njegovo prošnjo kot neutemeljeno zavrniti. Pred izdajo odločbe je bil tudi seznanjen z ugotovitvami o njegovem materialnem stanju in pozvan, da se v roku 8 dni do ugotovitev opredeli, vendar na poziv ni odgovoril niti v postavljenem roku niti do izdaje odločbe.

5. Tožnik v tožbi navaja, da je od zadnjič, ko je vložil prošnjo za brezplačno pravno pomoč, ostal brez premoženja, ni več lastnik nobene nepremičnine niti vozila. Prejema le 930,00 EUR pokojnine, to je skupen znesek pokojnine v Sloveniji in v tujini. S pokojnino ne razpolaga prosto, saj z njo razpolagajo sorodniki, ki plačujejo zanj vse življenjske stroške, ki jih je za več kot 500,00 EUR. Ima tudi neporavnane fakture. Minimalni dohodek je od 1. junija 2018 dalje znašal 425,00 EUR, kar pomeni, da povprečni mesečni dohodek na družinskega člana ne sme presegati 950,10 EUR. Če tožniku ne bo odobrena brezplačna pravna pomoč, bo moral sam plačati odvetniške stroške, kar bo dodatno poglobilo njegove finančne težave. Poleg tega je bil v izpodbijani odločbi diskriminiran z vsemi drugimi upravičenci do brezplačne pravne pomoči, pri katerih se v dohodek ne štejejo otroški dodatki in kmetijske subvencije. Zaradi tega je zaradi svojega stanu diskriminiran. S tem mu je kršena pravica do enakosti pred zakonom. Odločbi tudi manjkajo razlogi, zakaj je tožena stranka zavrnila prošnjo tožnika, čeprav izpolnjuje vsebinski in materialni pogoj. Tožnik predlaga, naj sodišče po zaslišanju tožnika prošnji ugodi in izpodbijano odločbo odpravi ter odloči, da se v celoti ugodi prošnji za brezplačno pravno pomoč, za katero je zaprosil, podrejeno pa, naj se zadevo vrne v ponovno odločanje toženi stranki, za izbranega odvetnika naj se določi R. R., zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

6. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je ugotovila, da tožnik ne izpolnjuje finančnega pogoja za brezplačno pravno pomoč. Upoštevaje 8. člen Zakona o socialno varstvenih prejemkih znaša dvakratnik minimalnega dohodka 843,78 EUR in ne 950,10 EUR ali 940,00 EUR, kot to zatrjuje tožnik. Veljavni znesek osnovnega minimalnega dohodka je namreč od marca 2022 421,89 EUR, podatek o tem pa je objavljen v Uradnem listu RS 17/2022. Zaradi tega ne držijo navedbe tožnika, da minimalni dohodek od 1. 6. 2018 dalje znaša 425,00 EUR, oziroma da je od leta 2022 do brezplačne pravne pomoči upravičen vsak, katerega mesečni dohodek ne presega 940,00 EUR. Tožena stranka se v izpodbijani odločbi ni opredelila do premoženja tožnika, saj je ugotovila, da presega cenzus za dodelitev brezplačne pravne pomoči že po dohodku. Ne držijo očitki, da je tožena stranka zmotno ugotovila, da mesečni dohodek tožnika ne presega cenzusa. Tožnik je sam navedel, da prejema le 930,00 EUR pokojnine (skupen znesek pokojnine v Sloveniji in tujini), pri čemer ni oporekal višini ugotovljenih dohodkov, prav tako ni oporekal višini posameznih dohodkov. V zvezi s tožbenim očitkom, da ima tožnik na mesec več kot 500,00 EUR računov oziroma življenjskih stroškov, tožena stranka opozarja, da je bil tožnik z vsemi ugotovitvami glede dohodkov seznanjen pred izdajo odločbe. Vendar na poziv ni odgovoril. Četudi bi izkazoval stroške, povezane s stanovanjsko hišo, slednje ne bi moglo vplivati na odločitev tožene stranke, saj za upoštevanje življenjskih stroškov ni pravne podlage. Splošni življenjski stroški se namreč ne upoštevajo kot odhodek in to na tožnikov finančni položaj nima vpliva. Tožnik očita tudi diskriminacijo, vendar tega ne konkretizira. Zaradi tega se tožena stranka do tega ne more konkretizirano opredeliti, te očitke pa zavrača. Ne drži tudi očitek tožnika, da je izpodbijana odločba neobrazložena in da se je ne da preizkusiti. Ni izkazan tudi očitek kršitve ustavnih pravic (pravice do enakosti pred zakonom). Zaslišanje tožnika ni potrebno, saj so iz spisa razvidne vse okoliščine, ki so bistvene za odločitev o predmetni tožbi in zaslišanje ne bi pripomoglo k ugotovitvi drugačnega dejanskega stanja, kot ga izkazujejo listine spisa. Tožena stranka predlaga, naj sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

**K točki I izreka:**

7. Tožba ni utemeljena.

8. ZBPP v 13. členu določa, da je do brezplačne pravne pomoči upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svojo socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek 13. člena ZBPP). Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke (drugi odstavek 13. člena ZBPP). Sodišče je presodilo, da je tožena stranka pravilno ugotovila, da glede na navedeno določilo tožnik ne izpolnjuje finančnega kriterija za dodelitev brezplačne pravne pomoči, saj mesečni dohodek tožnika, ki je samska oseba, presega višino dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke. Glede navedenega sodišče sledi utemeljitvi izpodbijane odločbe, zato skladno z določilom drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ne bo ponavljalo razlogov za odločitev, ampak se v celoti sklicuje na utemeljitev v odločbi tožene stranke, ki jo je iz tega razloga nekoliko podrobneje povzelo v tej sodbi. Sodišče zgolj poudarja, da je tožena stranka pravilno ugotovila, da je tožnik v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje prejel več dohodkov, skupno je prejel 2.844,83 EUR, kar je v povprečju 948,28 EUR na mesec, to pa presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki znaša 843,78 EUR, zaradi česar ne izpolnjuje materialnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. 9. Tožnik v tožbi navaja, da je ostal brez premoženja, tako da ni več lastnik nobene nepremičnine niti vozila. Ta tožbena navedba v obravnavani zadevi ni relevantna, saj je tožena stranka prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrnila že zaradi tega, ker tožnik presega dohodkovni cenzus, zaradi česar ostalega premoženja ni bilo treba ugotavljati.

10. Nadalje tožnik v tožbi navaja, da ne more prosto razpolagati s svojimi dohodki, saj zanj plačujejo sorodniki življenjske stroške. Ne glede na to, da tožnik v upravnem postopku teh navedb ni uveljavljal, čeprav mu je dala tožena stranka možnost do izjasnitve pred izdajo odločbe, pa tudi te navedbe ne bi mogle vplivati na drugačno odločitev tožene stranke, saj se življenjski stroški ne upoštevajo kot odhodek in nimajo vpliva na ugotovljen finančni položaj prosilca v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči. 11. Nadalje tožnik v tožbi navaja, da minimalni dohodek od prvega julija 2018 dalje znaša 425,00 EUR, kar pomeni, da je povprečni mesečni dohodek družinskega člana ne sme presegati 950,10 EUR. Navedba tožnika o minimalnem dohodku ni pravilna. Kot izhaja iz Sklepa o usklajenih višinah transferjev, ki so določeni v nominalnih zneskih ter o odstotku uskladitve drugih transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji, objavljenega v Uradnem listu RS št. 17/2022, znaša minimalni dohodek od 1. marca 2022 421,89 EUR, zaradi česar je tožena stranka tudi pravilno upoštevala, da je dvakratnik tega zneska 843,78 EUR.

12. Sodišče ugotavlja, da tožnik izračunom tožene stranke glede njegovih dohodkov v zadnjem trimesečju pred vložitvijo prošnje niti ne oporeka. Ne oporeka navedbi posameznega zneska pokojnine v Sloveniji, pokojnine v tujini in rente ter ne oporeka tem seštevkom, kot tudi ne skupnemu izračunu povprečnega dohodka. Iz navedenega razloga sodišče ugotavlja, da pravno relevantno dejansko stanje med strankama ni sporno. Sporen je znesek minimalnega dohodka, ki je veljal v času izdaje odločbe, kar pa je materialnopravno vprašanje, saj gre za sklep, objavljen v Uradnem listu RS. Tožena stranka je po presoji sodišča glede na ugotovljeno dejansko stanje torej pravilno uporabila materialno pravni predpis.

13. Neutemeljene so tudi tožbene navedbe, da je bil tožnik diskriminiran zato, ker se nekaterim prosilcem v dohodek ne štejejo otroški dodatki in kmetijske subvencije. Iz navedenega razloga ni prišlo do kršitve pravice enakosti pred zakonom po 14. členu Ustave RS, saj gre pri presoji enakosti pred zakonom za to, da se enake situacije presojajo na enak način. Tožnik je bil pri presoji, ali mu pripada brezplačna pravna pomoč, v enakem položaju, kot vsi tisti prosilci, ki so brez dohodkov, ki se ne upoštevajo.

14. V zvezi s tožbenim očitkom, da v odločbi manjkajo razlogi, zakaj je tožena stranka zavrnila prošnjo tožnika, čeprav izpolnjuje vsebinski in materialni pogoj, pa sodišče ugotavlja, da ima obrazložitev odločbe vse elemente, kot jih zahteva 214. člen Zakona o splošnem upravnem postopku in je dovolj obrazložena, da se jo da preizkusiti.

15. Glede na vse navedeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna, zato je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo.

16. Sodišče je v navedeni zadevi odločilo na nejavni seji brez glavne obravnave, saj je ugotovilo, da pravno relevantna dejstva, na katerih temelji izpodbijana odločba, med strankama niso sporna, saj je bilo že pojasnjeno, da tožnik ne oporeka izračunom zneskov njegovih dohodkov v zadnjih treh mesecih. Kadar pa dejansko stanje ni sporno, daje ZUS-1 v prvem odstavku 59. člena izrecno pooblastilo sodišču, da lahko odloči tudi brez glavne obravnave.

**K točki II izreka:**

17. Ker je sodišče tožbo zavrnilo, trpi skladno s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1 vsaka stranka svoje stroške postopka. Sodišče še pojasnjuje, da se po 10. členu Zakona o sodnih taksah v postopkih o dodelitvi brezplačne pravne pomoči takse ne plača.