Jedro

Predlagatelj, ki predlaga delitev skupnega premoženja, pa se med nepravdnim postopkom izkaže, da je obseg skupnega premoženja sporen, mora obseg premoženja, ki ga zatrjuje, dokazati v pravdi. Zato na pravdo napoti nepravdno sodišče predlagatelja postopka.

Izrek

Pritožbi nasprotnih udeležencev se delno ugodi, sklep sodišča prve stopnje se v II. točki izreka v delu, kjer je odločeno, da se zaradi dokazovanja, da v skupno premoženje spadajo premičnine, ki so naštete v tem delu, s p r e m e n i tako, da se napoti na pravdo predlagateljica; v ostalem delu se pritožba zavrne in v nespremenjenem a izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom nepravdni postopek prekinilo. Nasprotne udeležence je napotilo na pravdo, da dokažejo, da je njihov delež na skupnem premoženju večji, in sicer 90%, delež predlagateljice pa 10%, ter zaradi dokazovanja, da v skupno premoženje udeležencev postopka ne spada gospodinjska oprema, oprema kopalnice, hladilnik bele barve, štirje kompleti posteljnine, sivobele zavese, dva pisana prta, dva vezena prta, en temno zelen prt, štirje prti z vzorci, najmanj 15 brisač vseh velikosti.

Nepravdni postopek je prekinilo do pravnomočne odločitve v pravdnem postopku oziroma do poteka roka za vložitev tožbe. Nasprotne udeležence je poučilo, da v primeru, če ne bodo vložili tožbe, bo postopek nadaljevalo ne glede na njihove ugovore, sicer pa bo nepravdni postopek nadaljevalo po pravnomočno zaključenem pravdnem postopku. Odločitev je utemeljilo z zakonsko domnevo, da sta deleža zakoncev na skupnem premoženju enaka, zato mora višji delež v pravdi dokazovati tisti, ki ga zatrjuje, prav tako mora po mnenju prvostopnega sodišča dokazati, da tisti predmeti, ki so sporni, ne sodijo v skupno premoženje, nasprotni udeleženec, saj gre za potrošne premičnine, za katere je običajno, da jih zakonca v času svoje zakonske zveze nabavljata in menjata več kot le enkrat. Proti takšni odločitvi so se nasprotni udeleženci pritožili. Menijo, da niso oni dolžni v pravdi dokazovati kaj ne spada v skupno premoženje. Ker je od tega odvisna tudi vložitev tožbe zaradi dokazovanja, da je njihov delež na skupnem premoženju večji, pa zatrjujejo, da zgolj iz tega razloga izpodbijajo II. točko izreka v celoti, saj bo tožba za dokazovanje večjega deleža vložena po pravnomočnosti odločitve o tem, kakšen je obseg skupnega premoženja.

V obrazložitvi pritožbe pojasnjujejo, da gospodinjska oprema, ki jo je predlagateljica navajala pod prvo točko pripravljalne vloge z dne 18.2.1999, sploh ne obstaja več oziroma da gre za stvari, ki so bile v hiši še pred sklenitvijo zakonske zveze. Nasprotni udeleženci res niso tega ugovora podrobneje obrazložili, vendar tudi predlagateljica njihovih trditev ni prerekala. Zato menijo, da je najmanj nepopolno ugotovljeno dejansko stanje glede obstoja in statusa gospodinjske opreme. Dokazno breme oziroma šibkejša pravica je na strani predlagateljice, ki mora dokazati obstoj opreme in dejstvo, da spada v skupno premoženje. Glede opreme kopalnice so nasprotni udeleženci pojasnili, da jo je kupil pokojni P.J. in montiral še pred sklenitvijo zakonske zveze, čemur predlagateljica na naroku tudi ni osporavala. Zato bi bilo potrebno predlog v tem delu zavrniti oziroma napotiti tudi glede tega na pravdo predlagateljico, saj so njene trditve manj verjetne in prepričljive. Sodišče bi moralo zavrniti predlog v delu, ki se nanaša na delitev dveh svilenih pregrinjal za posteljo, ker ne obstajata, saj gre samo za dve sintetični pregrinjali, ki pa nista zajeti v predlogu. Prav tako bi moralo zavrniti predlog glede delitve TV sprejemnika Alfa panorama, ker ne obstaja več. Zaradi dotrajanosti in neuporabnosti je bil TV sprejemnik odjavljen, zapečaten in ga je pooblaščeni TV servis prevzel na uničenje, čemur prav tako predlagateljica na naroku ni osporavala. Predlagajo spremembo sklepa tako, da se predlog predlagateljice zavrne oziroma razveljavitev sklepa v izpodbijanem delu in ponovno odločanje sodišča prve stopnje.

Pritožba je utemeljena v spodaj navedenem obsegu.

V nepravdnem postopku se v skladu s 118. čl. Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) v zvezi s 130. čl. ZNP opravi delitev predmetov, ki spadajo v skupno premoženje. Določitev teh predmetov spada v primeru spora v pravdni postopek, kot določa 3. odst. 118. čl. ZNP, ki napotuje na določbe 9. in 10. čl. ZNP. 2. odst. 9. čl. ZNP pa določa, da v primeru spora sodišče praviloma na pravdo napoti tistega udeleženca, katerega pravico šteje za manj verjetno, lahko pa tudi drugega udeleženca glede na njegov interes za ureditev pravnega razmerja.

V primeru, ko gre za spor o višini deležev, se v skladu s to določbo na pravdo napoti tisti, ki zatrjuje višji delež od zakonske domneve iz 1. odst. 59. čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR). V konkretni zadevi so zato glede tega spornega vprašanja pravilno napoteni na pravdo nasprotni udeleženci in so pavšalne pritožbene navedbe, v katerih izpodbijajo ta del odločitve, neutemeljene.

Drugačna je situacija pri obsegu skupnega premoženja. ZZZDR v 2. odst. 51. čl. določa le na splošno, da je skupno premoženje tisto premoženje, ki sta ga zakonca pridobila v času trajanja zakonske zveze. Če se predlaga delitev skupnega premoženja, mora biti obseg določen. V primeru, če se zakonca o obsegu ne sporazumeta, pa se obseg določi v pravdi. Pravni interes za pridobitev sodne odločbe ima tisti, ki hoče delitev. Zato bi glede predmetov o katerih je med udeležencema nepravdnega postopka za delitev spor, ali sodijo v skupno premoženje, moralo sodišče na pravdo napotiti predlagateljico in ne nasprotne udeležence, saj je z vložitvijo predloga izkazan njen interes za delitev, ki pa jo bo sodišče v nepravdnem postopku lahko opravilo le, če bo zaradi spora s pravnomočno sodbo določen obseg skupnega premoženja. Skupno premoženje je praviloma enoten materialnopravni pojem. V primeru spora, katero premoženje spada v skupno premoženje, mora tisti, ki trdi, da določeno premoženje sodi v skupno premoženje, to dokazati. Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče pritožbi nasprotnih udeležencev ugodilo in glede predmetov, o katerih je spor, ali spadajo v skupno premoženje, na pravdo napotilo predlagateljico. Če tožbe ne bo vložila, ne bo podlage za delitev teh predmetov.