Jedro

S sodbo, ki je izvršilni naslov v obravnavanem izvršilnem postopku po uradni dolžnosti, je bila za gospodarski prestopek obsojena gospodarska družba kot pravna oseba (poleg nje pa tudi določene odgovorne fizične osebe, vendar ta del sodbe ni predmet tega postopka), zato so irelevantne ugovorne trditve o spremembi lastništva pravne osebe, ki jih uveljavlja direktor dolžnika kot fizična oseba. Na pravnomočnost izvršilnega naslova je izvršilno sodišče vezano, vse dokler pravnomočni izvršilni naslov ni z izrednimi pravnimi sredstvi spremenjen ali razveljavljen, zato so tudi neutemeljene ugovorne navedbe v zvezi s hrambo poslovnih knjig, ki jih je razumeti kot oporekanju dejanski podlagi sodbe, ki je izvršilni naslov v obravnavanem primeru.

Izrek

Ugovor se zavrne in se potrdi sklep o izvršbi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zoper dolžnika dovolilo izvršbo na podlagi izvršilnega naslova (sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani v postopku zaradi gospodarskega prestopka, opr.

št. Gp 92/96, z dne 8.6.1998, ki je postala pravnomočna dne 10.11.1998) zaradi izterjave denarne kazni in povprečnine v skupnem znesku 1,200.000,00 SIT.

Direktor dolžnika je zoper sklep pravočasno ugovarjal in navedel, da se ne počuti krivega, saj so šele januarja 1999 prišli v podjetje kot novi lastniki, zato nič ne ve o nepravilnostih, zaradi katerih so bili kaznovani, za nepravilnosti pa bi moralo odgovarjati bivše vodstvo podjetja.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je dolžnikov ugovor neutemeljen v skladu z določili 2. odst. 53. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in ga po 3. odst. 58. čl. ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi.

Ugovor ni utemeljen.

Drugi odstavek 53. čl. ZIZ nalaga dolžniku, da svoj ugovor zoper sklep o izvršbi obrazloži, to je, da navede pravno pomembna dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predloži tudi ustrezne dokaze za tako zatrjevana dejstva. Če dolžnik zgoraj navedenim zahtevam ne zadosti, se njegov ugovor šteje za neutemeljen. Omenjeno določilo je treba razlagati tako, da mora dolžnik navesti in dokazovati tista dejstva, ki preprečujejo izvršbo in so primeroma našteta v 1. odst. 55. čl. ZIZ.

Obravnavani izvršilni postopek po uradni dolžnosti se vodi na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova, sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Gp 92/96. S citirano sodbo je bila za gospodarski prestopek obsojena gospodarska družba M... d.d. kot pravna oseba, ki je bila v času sodbe organizirana kot podjetje v družbeni lasti (poleg nje pa tudi določene odgovorne fizične osebe, vendar ta del sodbe ni predmet tega postopka), zato so irelevantne ugovorne trditve o spremembi lastništva pravne osebe, ki jih uveljavlja direktor dolžnika kot fizična oseba. Na pravnomočnost izvršilnega naslova je izvršilno sodišče vezano, vse dokler pravnomočni izvršilni naslov ni z izrednimi pravnimi sredstvi spremenjen ali razveljavljen, zato so tudi neutemeljene ugovorne navedbe v zvezi s hrambo poslovnih knjig, ki jih je razumeti kot oporekanje dejanski podlagi sodbe, ki je izvršilni naslov v obravnavanem primeru. Glede na vse povedano pritožbeno sodišče ugotavlja, da dolžnik ni izkazal nobenega od razlogov, ki bi preprečevali izvršbo v smislu 55.čl. ZIZ, zato se pritožbeno sodišče strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje, da dolžnikov ugovor ni utemeljen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.

Ker pritožbeno sodišče tudi pri preizkusu odločbe po uradni dolžnosti v skladu z določbami 2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. čl. ZIZ ni ugotovilo kršitev, je na podlagi 2. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ ugovor zavrnilo kot neutemeljen in potrdilo sklep sodišča prve stopnje o izvršbi.