Jedro

Ker nobena od listin, ki sta jih predložili obe pravdni stranki, ne izkazuje terjatve iz vtoževane glavnice, niti ni nanjo mogoče sklepati v povezavi vseh listin skupaj, je prvostopno sodišče navedene listine presodilo zmotno.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se v 3. in 4. točki izreka spremeni tako, da se tožbeni zahtevek zavrne, tožeča stranka pa je dolžna toženi stranki povrniti 13.186,00 SIT pravdnih stroškov v osmih dneh.

Obrazložitev

Z uvodoma citirano sodbo in sklepom je prvostopno sodišče objektivno spremembo tožbe dovolilo (1. točka izreka), sklep o izvršbi Temeljnega sodišča v Ljubljani, enote v Ljubljani, opr. št. IX Ig 2006/92 z dne 10.11.1992 razveljavilo v 1. in 3. točki izreka in postopek nadaljevalo po tožbi (2. točka izreka), tožbenemu zahtevku, po katerem je tožena stranka tožeči dolžna plačati 2,077.353,56 SIT ter ji povrniti 13.123,00 SIT izvršilnih stroškov z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 10.11.1992 dalje do plačila, ugodilo (3. točka izreka) in toženi stranki naložilo povračilo nadaljnjih pravdnih stroškov tožeče stranke v znesku 104.442,00 SIT v osmih dneh (4. točka izreka).

Zoper navedeno sodbo v delu, v katerem ni uspela (3. in 4. točka izreka sodbe) se je pravočasno pritožila tožena stranka in uveljavljala pritožbena razloga nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Navedla je, da sodišče glede na 279. čl. ZOR spremembe zahtevka ne bi smelo dovoliti. Način obračunanih obresti, ki jih je tožeča stranka obračunala po obrestni meri nove KBM d.d., ni preverljiv. Tožena stranka se o takšnem obračunu glede na njena dotedanja nasprotovanja tožbenemu zahtevku niti ni izjasnjevala, zato je zmotno stališče sodišča, da tožena stranka obračunu ni nasprotovala. Predlagala je, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, podrejeno pa, da sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne prvostopnemu sodišču v novo odločanje. Pritožbenih stroškov ni priglasila.

Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Kot izhaja iz tožbene trditvene podlage je tožena stranka svoj dolg do tožeče stranke, ki ga je imela po kupni pogodbi (priloga A6), z aneksom št. 1 (priloga A7) plačevala z zamudo. Tožeča stranka je zato prvotno terjala še plačilo glavnice v znesku 290.056,40 SIT po računu št. 15120094 z dne 6.4.1992 (priloga A3) in obračunane obresti od navedene glavnice za čas od 15.4.1992 do 31.10.1992 v znesku 154.626,20 SIT (priloga A2). Že na tem mestu je potrebno poudariti, da iz omenjenega predloženega računa, ki je po svoji vsebini obračun dolga tožene stranke, upoštevaje pri tem njena delna plačila, ni razvidno, kako je tožeča stranka ugotovila višino dolga tožene stranke na dan izstavitve računa 6.4.1992 v znesku 290.056,40 SIT, ki naj bi predstavljal še neplačano glavnico. Navedene glavnice tožena stranka ni pojasnila niti v nadaljevanju prvostopnega postopka, kljub njenim obrazložitvam, da je s posameznimi delnimi plačili tožene stranke poračunavala najprej obresti, obračunane skladno z določili pogodbe in njenega aneksa po dogovorjeni obrestni meri SKB Banke Ljubljana za okvirne kredite (list. št. 11). Tožena stranka se je zato utemeljeno branila s trditvami, da zneska glavnice niti ni mogoče preizkusiti (list. št. 14). Iz citiranega pojasnila tožeče stranke v pripravljalni vlogi z dne 28.7.1993 je razbrati le, da je tožeča stranka z delnimi plačili dolg tožene stranke obračunavala po 313. čl. ZOR, torej najprej obračunane obresti, nato glavnico.

Vtoževana glavnica pa ni razvidna niti iz predloženega obračuna obresti z dne 28.7.1993 (priloga A5), niti iz obračuna obresti z dne 7.10.1993 (priloga A9). Tožeča stranka je priznala, da ji je tožena stranka 23.6.1992 plačala 168.526,00 SIT (navedbe v pripravljalni vlogi z dne 14.12.1993 - list. št. 18), ki ga v času vložitve tožbe pomotoma ni upoštevala, očitno pa po številnih modifikacijah tožbenega zahtevka tekom postopka tudi ne v zadnji pripravljalni vlogi z dne 27.3.1998, v kateri je zahtevala plačilo glavnice 290.056,40 SIT, obračunane obresti od te glavnice za čas od 23.6.1992 do 5.11.1992 po obrestni meri nove KBM d.d. v znesku 72.592,22 SIT in od skupnega zneska 362.585,62 SIT še zakonite zamudne obresti od 5.11.1992 do 31.8.1998 v znesku 1,714.767,94 SIT.

Iz dejstev navedenih v tožbi in glede na zatrjevano plačilo tožene stranke dne 23.6.1992, ki ga tožeča stranka tudi pri postavitvi tožbenega zahtevka v pripravljalni vlogi z dne 27.3.1998 (list. št. 30 - 31) očitno ni upoštevala, ob že zgoraj povedanem, utemeljenost tožbenega zahtevka na plačilo glavnice 290.056,40 SIT ne izhaja.

Tožeča stranka se je pri pojasnjevanju obračuna dolga tožene stranke sklicevala na določila kupoprodajne pogodbe z aneksi, v kateri sta stranki za primer zamude plačila dogovorili obrestno mero SKB banke.

Tako tudi vtoževani obračun obresti od vtoževane neplačane glavnice z uporabo obrestnih mer nove KBM d.d. nima podlage v citirani pogodbi in tožničinih lastnih tožbenih trditvah. Tožba je tako glede vtoževane glavnice, kot tudi glede kapitaliziranih obresti sama s sabo v nasprotju in zato v celoti nesklepčna. K temu je še dodati, da tudi samo priznanje dolga tožene stranke, ki naj bi znašal na dan 20.2.1992 259.429,29 SIT, na katerega se sklicuje tožeča stranka (list. št. 30) ne pojasni višine dolga za glavnico 290.056,40 SIT na dan 6.4.1992 (po prvotno postavljenem tožbenem zahtevku) oziroma na dan 23.6.1992 po postavljenem tožbenem zahtevku v pripravljalni vlogi z dne 27.3.1998. Ker tudi nobena od predloženih listin, ki sta jih predložili obe pravdni stranki, ne izkazuje terjatve iz vtoževane glavnice, niti ni nanjo mogoče sklepati v povezavi vseh listin skupaj (8. čl. ZPP), je prvostopno sodišče navedene listine presodilo zmotno. Tudi iz dejstva, da tožena stranka ni oporekala obrestim, obračunanim po obrestni meri Nove KBM d.d. in tudi ni predložila nobenih dokazov, ki bi izpodbijali navedeni obračun, je prvostopno sodišče napačno sklepalo na obstoj terjatve iz tega obračuna. Glede na to, da je že sama tožeča stranka predložila pogodbo z aneksi, iz katere izhaja, da je bila upravičena zaračunavati obresti po obrestni meri za okvirne kredite SKB Banke, ne pa po obrestni meri Nove KBM d.d., je sodišče trditveno in dokazno breme neutemeljeno prevalilo na toženo stranko.

Na podlagi 3. in 4. točke 373. čl. ZPP je zato pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremenilo v 3. in 4. točki izreka tako, kot izhaja iz dispozitiva te sodbe.

Sprememba sodbe je narekovala tudi spremembo odločitve o stroških postopka. Skladno z 2. odst. 166. čl. ZPP v zvezi s 154. čl. ZPP je zato pritožbeno sodišče odločilo o stroških vsega postopka. Ker je tožena stranka v postopku uspela, ji gredo priglašeni stroški ugovora zoper izvršilni sklep in sicer priglašenih 100 točk kot nagrada pooblaščencu za sestavo ugovora, upoštevaje veljavno vrednost odvetniške točke po odvetniški tarifi 87,40 SIT, torej 8.740,00 SIT ter 4.446,00 SIT sodne takse za ugovor po tar. št. 3/3 Zakona o sodnih taksah. Drugih stroškov tožena stranka ni priglasila. Navedene stroške je toženi stranki dolžna plačati tožeča. Določbe ZPP/77 je pritožbeno sodišče uporabilo na podlagi 1. odst. 498. čl. ZPP (Uradni list RS 26/99).