Jedro

Upoštevaje namen zakona in samo naravo odločanja po ZPND ter zgoraj pojasnjeno specialno ureditev bi odlog izvršbe/zavarovanja izničil učinek sprejete odločitve po ZPND. Odlog izvršbe je tipičen izvršilni institut, ki v postopkih po ZPND ni uporabljiv.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se predlog nasprotnega udeleženca za delni odlog zavarovanja po sklepu Okrožnega sodišča v Ljubljani N 810/2015 z dne 10. 12. 2015 zavrne.

II. Nasprotni udeleženec nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo predlogu nasprotnega udeleženca za delni odlog zavarovanja po sklepu Okrožnega sodišča v Ljubljani N 810/2015 z dne 10. 12. 2015. Zavarovanje po drugi alineji I. točke prej navedenega sklepa je odložilo do pravnomočne odločitve o ugovoru nasprotnega udeleženca z dne 30. 12. 2015 in odločilo, da udeleženca nosita svoje stroške postopka s predlogom za odlog zavarovanja.

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje predlagateljica, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku(1). Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog za delni odlog izvršbe nasprotnega udeleženca v celoti zavrne, podredno pa, da vrne zadevo v novo odločanje sodišču prve stopnje. Opozarja, da Zakon o preprečevanju nasilja v družini(2) nikjer ne določa, da imajo odločbe iz teh postopkov naravo začasne odredbe ali naravo zavarovanja. Gre za končne meritorne odločbe na podlagi izvedenega dokaznega postopka s časovno omejitvijo. Odločba ni izvršba (ali zavarovanje), ampak gre za vsebinsko odločbo, ki razmerja pravdnih strank vsebinsko ureja. ZPND ne dopušča možnosti, da bi sodišče „odložilo izvrševanje“ sodne odločbe, ki je izdana v navedenih postopkih. V prej navedenem zakonu je izrecno določeno, da pravno sredstvo, vloženo zoper odločbo, ne zadrži izvršitve ukrepa. Izvršitve meritorne odločbe, izdane po ZPND, tako ni moč zadržati/odložiti, saj noben procesni zakon ne daje podlage za to. Prvostopenjsko sodišče je napačno uporabilo določbe postopka, zato je sklep nepravilen in nezakonit. Opozarja, da je sodišče nepravilno ugotovilo dejansko stanje, saj je nasprotni udeleženec sodišče grobo zavedel z navajanjem neresničnih dejstev. Sodišče je sprejelo odločitev zgolj na podlagi izjave (predloga) nasprotnega udeleženca, ne da bi dalo predlagateljici možnost na predlog odgovoriti. Poudarja, da so navedbe nasprotnega udeleženca glede njegovega prebivališča neresnične, kar izhaja iz porabe elektrike, vode in ogrevanja. Nasprotni udeleženec opravlja dejavnost na drugem naslovu, kot je zatrjeval v predlogu za odlog zavarovanja, in nima treh zaposlenih oseb. V zvezi s svojim ekonomskim položajem pritožnica pojasnjuje, da ji plača ne zadošča za kritje stroškov vzdrževanja študentskega doma, pač pa lahko krije le redne stroške lastnega življenja.

3. Nasprotni udeleženec v odgovoru na pritožbo pritrjuje argumentaciji, pravnim naziranjem in zaključkom prvega sodišča. Predlaga, da pritožbeno sodišče predlagateljičino pritožbo zavrne in potrdi izpodbijani sklep. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V sklepu N 810/2015 z dne 10. 12. 2015 je prvostopenjsko sodišče ugodilo predlogu predlagateljice in nasprotnemu udeležencu prepovedalo vstop v stanovanje – stanovanjsko hišo ter zadrževanje in približevanje nepremičninam na naslovu ... V primeru kršitve sklepa je bila nasprotnemu udeležencu zagrožena denarna kazen v višini 1.000,00 EUR. Prepoved velja za obdobje šestih mesecev, ugovor pa ne zadrži izvršitve sklepa.

6. ZPND ureja začasno ureditev razmerij z izrekom nujnega ukrepa za varstvo pred nasiljem. Namen zakona je preprečevanje nasilja v družini in v ukrepih za odvrnitev nadaljnje škode. Svoj namen lahko doseže le, če je odločitev izdana v hitrem postopku – tudi brez vnaprejšnjega opozorila nasprotni stranki. Na hiter postopek napotuje določba 24. člena ZPND, v kateri je govora o nujnem in prednostnem postopku.

7. Upoštevaje namen zakona in samo naravo odločanja po ZPND ter zgoraj pojasnjeno specialno ureditev bi odlog izvršbe/zavarovanja izničil učinek sprejete odločitve po ZPND. Odlog izvršbe je tipičen izvršilni institut, ki v postopkih po ZPND ni uporabljiv. Pritožnica je ukrep po ZPND izposlovala zaradi preprečitve ogroženosti in zaščite, medtem ko nasprotni udeleženec odlog izvršbe/zavarovanja utemeljuje na nastanku premoženjske škode. Premoženjska škoda je po naravi nadomestljiva. Odlog izvršbe/ zavarovanja je v nasprotju z namenom ZPND, zato ga v slednjih postopkih ni moč uporabiti. Takšnemu stališču pritrjuje tudi dejstvo, da ugovor zoper izrečeni ukrep ne zadrži izvršitve, kot pravilno izpostavlja tudi pritožba.

8. Pritožbeno sodišče pripominja, da je prvo sodišče zagrešilo tudi bistveno kršitev določb pravdnega postopka, saj predloga nasprotnega udeleženca za odlog ni vročilo v izjavo predlagateljici. V sodni praksi je utrjeno stališče, da predloga za odlog izvršbe ni treba vročati v izjavo nasprotni stranki le v primeru njegove zavrnitve. V nasprotnem primeru pa je treba predlog najprej vročiti v izjavo nasprotni stranki in s tem vzpostaviti kontradiktornost. 9. Zaradi napačne odločitve prvega sodišča je bilo treba pritožbi ugoditi in predlog nasprotnega udeleženca za delni odlog izvršbe/zavarovanja zavrniti, kot izhaja iz dispozitiva sodne odločbe.

10. Nasprotni udeleženec nosi stroške, ki jih je imel z odgovorom na pritožbo (prvi odstavek 35. člena Zakona o nepravdnem postopku).

Op. št. (1): Uradni list RS, št. 26/1999 – s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZPP.

Op. št. (2): Uradni list RS, št. 16/2008, v nadaljevanju: ZPND.