Jedro

Revizijsko sodišče je pri presoji pravilnosti uporabe materialnega prava vezano na dejanske ugotovitve nižjih sodišč.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki 7.573.968 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi, pri čemer predstavlja 7.500.000 SIT odškodnino za nepremoženjsko škodo. Pritožbeno sodišče je zavrnilo pritožbi pravdnih strank in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Tožnik je vložil revizijo proti sodbi pritožbenega sodišča, kolikor ni bil uspešen glede denarnega zadoščenja za telesne bolečine in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, zaradi razloga zmotne uporabe materialnega prava. Revident trdi, da bi mu moralo sodišče prisoditi znesek 3.500.000 SIT (namesto 2.000.000 SIT) za telesne bolečine in 7.000.000 SIT (namesto 4.500.000 SIT) za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.

Oškodovanec je v času škodnega dogodka dopolnil šele 16 let in bi zato sodišče glede na izvedensko mnenje zaradi preteklih in bodočih telesnih bolečin ter neugodnosti med zdravljenjem moralo prisoditi višjo odškodnino. Revident je prepričan, da je prenizka tudi odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, saj je prizadet v vseh svojih osnovnih gibalnih funkcijah v življenjskemu obdobju, v katerem je značilna izredna mobilnost, fizična aktivnost in sposobnost za hude telesne napore.

Po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Uradni list RS, št. 2/04 - uradno prečiščeno besedilo) je bila revizija vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče je pri presoji pravilnosti uporabe materialnega prava vezano na dejanske ugotovitve nižjih sodišč, ki so razvidne iz izpodbijane sodbe. S tem v zvezi je potrebno upoštevati, da je tožnik (v času odločanja star 24 let) v prometni nesreči pretrpel hudo poškodbo levega kolena ter levega gležnja z večdelnim odprtim prelomom leve pogačice, večdelnim sklepnim prelomom zunanjega levega kondila stegnenice ter večdelnim odprtim prelomom zunanjega in notranjega gležnja. Bil je večkrat operativno oskrbljen, rana na kolenu se mu je zacelila, na goleni pa je nastalo gnojno vnetje.

Prelomi v predelu kolena so se dobro zaraščali, manj pa v področju notranje strani gležnja, kjer je bil zapažen defekt kosti.

Oškodovanec je bil 5-krat na zdravljenju v bolnišnici, poleg daljše mavčne mobilizacije je bil 18 mesecev vezan na hojo z berglami, kar 28-krat podvržen rentgenskemu slikanju, imel pa je tudi številne ambulantne kontrole in bolečo fizikalno terapijo. Več dni je imel hude telesne bolečine, 60 dni srednje hude v skupnem trajanju, v blažji obliki, ki prehaja v srednje hudo pa bodo telesne bolečine ob obremenitvah, daljši hoji in stoji ter ob spremembah vremena tožnika spremljale celo življenje. V področju kolena in gležnja so tožniku ostale številne brazgotine, levo koleno pa je nestabilno z degenerativnimi spremembami in občasnim izpahom pogačice. Gibljivost prstov stopala je omejena, zaradi poškodbe živca je koža anestetična. Degenerativne spremembe bodo hitro napredovale, v področju gležnja pa je pričakovati skorajšnjo atrozo. Hoja z levo nogo je šepajoča in nezanesljiva. Pred nesrečo je tožnik obiskoval poklicno šolo za avtomehanike, da bi prevzel domačo obrt, potem pa se je zaradi poškodb moral preusmeriti v drug poklic. Omejen je v vsakdanjem gibanju in pri športnih aktivnostih, pri katerih bi moral spodnje okončine aktivirati za tek. Odpovedati se je moral poklicu avtomehanika, ki terja daljšo stojo, klečanje ali počepanje, sedaj obiskuje računalništvo in informatiko. Ne more več sodelovati pri delih na kmetiji, zmanjšanje tožnikovih življenjskih aktivnosti pa je izvedenec ocenil s 35 %.

Nižji sodišči sta pravilno odmerili denarno zadoščenje za telesne bolečine in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti (za strah in duševne bolečine zaradi skaženosti sta tožniku prisodili zahtevano odškodnino). Pri odmeri zadoščenja sta dovolj upoštevali specifični položaj konkretnega oškodovanca (mladost, potek zdravljenja, intenzivnost in trajanje bolečin, prikrajšanje zaradi posledic poškodb) kot tudi razpon odškodnin v podobnih sodnih primerih in tako v celoti spoštovali načeli individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine. Znesek 2.000.000 SIT tako predstavlja pravično denarno odškodnino za tožnikove telesne bolečine, znesek 4.500.000 SIT pa ustrezno satisfakcijo za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske sposobnosti (primerjaj določbe 200. člena Zakona o obligacijskih razmerjih), upoštevaje tudi čas odločanja o višini zadoščenja (18.10.2000).

Sodišče druge stopnje je tako pri odločanju pravilno uporabilo materialno pravo, revizijsko sodišče pa je zato zavrnilo revizijo (378. člen ZPP).