Jedro

Gre za dejansko spremembo motenjske tožbe, saj se ta sedaj nanaša na povsem drugo zemljišče. Tako spremembo bi bilo mogoče (ob vseh drugih okoliščinah, ki sicer dopuščajo spremembo tožbe), opraviti v zakonsko določenem subjektivnem roku 30 dni od dneva, ko je tožnik zvedel za motenje in storilca. Po preteku tega roka je tako modificirano tožbo šteti kot prepozno.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se tako spremeni, da se zavrže tožba, ki glasi: "Ugotovi se, da sta toženi stranki motili tožečo stranko v njeni mirni posesti dela parcel št. 126 in 127 k.o. B., s tem, da sta v času od 18.03.1997 na 19.03.1997 prekopali dovozno pot v širini in globini 0,5 m ter na ta način tožeči stranki onemogočili dostop do parcele št. 124 zaradi kmetijske obdelave.

Toženi stranki sta dolžni v roku 8 dni vzpostaviti prejšnje stanje tako, da izkopan jarek zasujeta in ga utrdita tako, da bo tožeča stranka lahko normalno vozila in imela dostop do svoje parcele štev.124, v bodoče pa sta se dolžni pridržavati takšnih in podobnih motitvenih dejanj, ki bi tožečo stranko motila pri njeni mirni posesti parcel št.126 in 127 v k.o. B., pod grožnjo izreka denarne kazni v višini 50.000,00,00 SIT za vsak primer motenja posesti.

Toženi stranki sta dolžni tožeči stranki povrniti pozvročene pravdne stroške v znesku 80.120,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi, od dneva izdaje sklepa do plačila, v 15 dneh pod izvršbo." Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti 43.341,00 (triinštirideset tisoč tristo enainširideset 00/100) SIT pravdnih stroškov ter 62.775 (dvainšestdeset tisoč sedemstopetinsedemdeset 00/100) SIT stroškov pritožbenega postopka, v petnajst dneh, da ne bo izvršbe.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku odločilo tako, kakor izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa.

Proti takemu sklepu se je pravočasno, po svoji pooblaščenki, pritožila tožena stranka. Uveljavlja vse tri pritožbene razloge iz prvega odstavka 353. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP/77 (Uradni list SFRJ, št. 4/77, 36/77 - popr.,36/80, 69/82, 58/84, 74/87, 14/88 - popr., 57/89, 20/90 in 27/90, ki se v skladu z določbo 498. člena Zakona o pravdnem postopku Uradni list. RS št.26/99 - novi ZPP uporabi za pritožbeno reševanje te zadeve) v zvezi s členoma 381 in 438 istega zakona. Pritožbenemu sodišču predlaga naj izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Pritožba je utemeljena.

Uveljavljana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ki meri na tisto iz 13. točke drugega odstavka 354. člena ZPP/77, ni podana. Izpodbijana odločba ima zadostne razloge, ki med seboj niso v takem nasprotju, da je ne bi bilo mogoče preizkusiti. Prav tako obvezen pregled izpodbijane odločbe v smislu drugega odstavka 365.člena ZPP/77, v zvezi s členoma 381 in 438 istega zakona, ni pokazal absolutnih bistvenih kršitev določb postopka. Zato ta uveljavljani pritožbeni razlog ni podan.

Pregled zadeve na drugi stopnji še pokaže, da je sodišče prve stopnje vse za odločitev pomembne okoliščine, tudi v smeri napotkov iz razveljavitvenega sklepa Višjega sodišča v Mariboru opr. št. Cp 849/97 z dne 17.07.1997, dovolj natančno ugotovilo, le da je, zaradi zmotne uporabe materialnega prava, na takšno podlago sprejelo napačne zaključke.

Bistveno vprašanje, ki ga je treba v vsaki motenjski pravdi pravilno razrešiti, je vprašanje pravočasnosti vložitve tožbe. Prav slednje je eden od temeljnih ugovorov tožene stranke. Postavila ga je že med postopkom na prvi stopnji in ga ponavlja v pritožbi, saj trdi, da je bila tožba prepozno vložena.

V 439. členu ZPP/77 in 77. členu Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih - ZTLR sta predvidena dva roka, v katerih se lahko zahteva posestno varstvo. Rok 30 dni je subjektivni rok, ker se računa od subjektivnih okoliščin tistega, ki je bil moten v posesti oziroma, ki mu je bila posest odvzeta (ko je zvedel za motenje in storilca). Rok enega leta je objektivni rok, ker se šteje od dneva, ko je motenje nastalo. Oba roka sta prekluzivna roka materialnega prava in se ne moreta podaljšati. Na pravočasnost vložitve tožbe pazi sodišče po uradni dolžnosti.

V konkretni motenjski pravdi je bila tožba vložena dne 18.04.1997. Glede na datum motenja, navedenem v njenem petitu, to je 19.03.1997 in same tožbene navedbe ob njeni vložitvi, sodišče prve stopnje ni imelo razlogov podvomiti v njeno pravočasnost. Že v odgovoru na tožbo pa je tožena stranka navedla, da jarka za odliv odvečnih voda ni skopala na zemljišču par. št. 122/5 k.o. B., kakor je to v tožbi trdila tožeča stranka, saj je citirana parcela sosedova last. Jarek je skopala po zemljišču parc. št. 126 in 127 k.o. B., ki je last tožene stranke in ga trenutno uporablja kot travnik. Glede na take navedbe tožene stranke je tožeča stranka na naroku za glavno obravnavo dne 21.05.1997 modificirala svoj tožbeni zahtevek tako, da je lokacijo motilnega dejanja, ki bi naj prizadelo tožečo stranko, prenesla s prvotno navedene parcele št. 122/5 na del parcel št. 126 in 127 vse k.o. B. V ponovljenem postopku je sodišče prve stopnje raziskovalo naravo citirane tožbene modifikacije in zaključilo, da je s tem s strani tožeče stranke šlo le za pomoto v zapisu številk, kar na dejanske okoliščine, v katerih je prišlo do motenja, nima nikakršnega vpliva.

Vendar se, tako kakor tožena stranka, tudi pritožbeno sodišče ne pridružuje tovrstnemu prvostopenjskemu zaključku. Podatki spisa namreč kažejo, da pravdni stranki zemljišča, ki so kakorkoli povezana s to pravdo, dobro poznata. Obema je jasno, da zemljišče parc. št. 122/5 k.o. B. ni last tožencev ampak njunega soseda, in da je povsem drugo kot tisto, ki je zabeleženo s parcelnima številkama 126 in 127 k.o. B. Ker pa tožnik navaja (tudi v okviru strankine izpovedbe), da je bil v zmoti o tem, kakšno številko parcele ima zemljišče, po katerem je tekla pot, ki jo je uporabljal za dovoz do svoje parcele v času motenja, je bil v dejanski zmoti. Torej v zmoti o samih dejstvih - o pravilnosti katerih pa bi se lahko prepričal z vpogledom v pristojno zemljiško knjigo. To toliko bolj, ko je že ob vložitvi tožbe imel pooblaščenca odvetnika. Povedano pomeni, da v tožbenem izreku opravljene spremembe navedb parcelnih številk zemljišča, na katerem bi naj bilo storjeno motilno dejanje, ni mogoče šteti kot poprave pomotno napisane številke, ki jo je mogoče vsak čas opraviti.

Gre za dejansko spremembo tožbe, saj se ta sedaj nanaša na povsem drugo zemljišče. Tako spremembo pa bi bilo mogoče (ob vseh drugih okoliščinah, ki sicer dopuščajo spremembo tožbe), opraviti v zakonsko določenem subjektivnem roku 30 dni od dneva, ko je tožnik zvedel za motenje in storilca.

Že iz dejanskih prvostopenjskih ugotovitev, da je bila motenjska tožba vložena dne 18.04.1997 ter modificirana dne 21.05.1997, motilno dejanje pa naj bi bilo storjeno v času od 18.03.1997 na 19.03.1997 je jasno, da je bila modificirana tožba prepozna. Prepozna tožba pa ni dopustna, zato ni podana ena od temeljnih predpostavk za vodenje motenjske pravde.

Po obrazloženem je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in odločilo kot izhaja iz izreka tega sklepa (3. točka 380. člena v zvezi s 438. členom ZPP/77).

Sprememba izpodbijanega sklepa ima za posledico spremembo odločitve o pravdnih stroških (drugi odstavek 166. člena ZPP/77 v zvezi s členoma 381 in 438 istega zakona). Sedaj je v pravdi tožena stranka v celoti uspela in je zato v skladu s prvim odstavkom 154. člena ZPP/77 v zvezi s členoma 381 in 438 istega zakona upravičena do povrnitve za pravdo potrebnih in opredeljeno zahtevanih pravdnih stroškov. Glede na predložen stroškovnik, ji je bilo priznati vse postavke, razen 100 točk po Odvetniški tarifi - OT za posvet s stranko, kar je zajeto že v odgovoru na tožbo. Za 10% povišanje po tarif. št. 11 OT pa ji je priznati le 20 točk po OT. Ob priznani sodni taksi za odgovor na tožbo, ji je bilo tako skupno prisojenih 43.341,00 SIT pravdnih stroškov.

Izrek o pritožbenih stroških ima pravtako podlago v določilih drugega odstavka 166. člena ZPP/77 v zvezi s členoma 381 in 438 ZPP/77 ter prvim odstavkom 154. člena ZPP/77. Tožena stranka je s pritožbo uspela, zato je upravičena do povrnitve priglašenih stroškov za sestavo pritožbe (375 točk po OT) in za odmerjeno sodno takso za pritožbo (30.000,00 SIT), skupaj torej 62.755,00 SIT.