Jedro

Sodišče prve stopnje je pri presoji vseh okoliščin, v katerih naj bi bilo storjeno kaznivo dejanje, in pri osebnosti obdolženca zmotno zaključilo, da enkratni dogodek ne omogoča zaključka o obdolženčevi nevarnosti za cestni promet. Večja intenzivnost obravnavanega dogodka narekuje pritrditev pritožbeni navedbi, da ni utemeljena izključitev možnosti sklepanja o nevarnosti storilca pri odločanju o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja na podlagi okoliščin kaznivega dejanja.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlogu državne tožilke za začasni odvzem vozniškega dovoljenja št. 000, kategorij AM, B, B1 in G, ki ga je dne 18. 11. 2016 izdala Upravna enota ... obdolženemu A. A., ugodi in se obdolžencu navedeno vozniško dovoljenje odvzame za čas, dokler traja kazenski postopek.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani je z uvodoma navedenim sklepom zavrnilo predlog Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani za začasen odvzem vozniškega dovoljenja št. 000, kategorij AM, B1, B in G, izdanega obdolženemu A. A. dne 18. 11. 2016 s strani UE ...

2. Zoper sklep je pritožbo vložila državna tožilka iz razlogov po 3. in 4. točki prvega odstavka 370. člena ZKP, zaradi kršitve kazenskega zakona in zmotne ugotovitve dejanskega stanja s predlogom, da Višje sodišče v Ljubljani pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu tožilstva za začasni odvzem vozniškega dovoljenja obdolžencu ugodi ter obdolžencu za čas kazenskega postopka odvzame izdano mu vozniško dovoljenje.

3. Zagovornica obdolženca je v odgovoru na pritožbo predlagala zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožnica sodišču prve stopnje očita, da je ob sprejemu svoje odločitve na podlagi teorije in sodne prakse izpeljalo sporno materialnopravno pravilo, da o nevarnosti storilca ni dopustno presojati zgolj na podlagi enkratnega dogodka, temveč so merodajne okoliščine trajnejše narave, ki kažejo na storilčev ustaljen način ravnanja v javnem prometu, ter je napačno zaključilo, da gre za osebnostno urejeno osebo, ki ni predkaznovana in ji niso bile izrečene sankcije za prekrške, čeprav je hkrati zapisalo tudi, da so policisti obdolžencu zaradi vožnje z neregistriranim vozilom izdali plačilni nalog.

6. Sodišče prve stopnje je svoj zaključek, da je obdolženec varen voznik, zaradi česar naj njegova nadaljnja udeležba v javnem prometu ne bi pomenila nevarnosti za javni promet, utemeljevalo z okoliščinami, da je pri očitanem kaznivem dejanju šlo za enkraten dogodek, na podlagi katerega po sodni praksi ni dopustno sklepati na sposobnost storilca za varno vožnjo, da mu do sedaj ni bila izrečena kazenska sankcija, da se zoper njega ne vodi drug kazenski postopek, da mu niso bile izrečene sankcije za prekrške in ni vpisan v skupno evidenco kazenskih točk v cestnem prometu. Na podlagi navedenega in obžalovanja povzročenega dogodka, je sodišče prve stopnje zaključilo, da je obdolženi stabilna in urejena oseba, ne glede na visoko stopnjo alkoholiziranosti v času storitve kaznivega dejanja in več predhodnim trčenjem z vozilom. Slednje tako ne utemeljuje sklepanja, da gre za nevarnega voznika, ki ga je potrebno takoj izločiti iz javnega prometa.

7. Pritožnica po presoji pritožbenega sodišča utemeljeno zatrjuje, da je sodišče prve stopnje pri presoji vseh okoliščin, v katerih naj bi bilo storjeno kaznivo dejanje, in pri osebnosti obdolženca zmotno zaključilo, da enkratni dogodek ne omogoča zaključka o obdolženčevi nevarnosti za cestni promet, saj je sicer obdolženec nekaznovan, ni bil obravnavan za prekrške, ima izobrazbo in zaposlitev. Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje obdolženčevo vožnjo ocenilo premalo kritično. Dejstvo, da je obdolženec z vožnjo po trku z zabojniki za smeti nadaljeval, je namreč za obdolženca obremenjujoč dejavnik pri presoji potrebnosti izreka začasnega odvzema vozniškega dovoljenja, saj je ravno zaradi nadaljevanja vožnje trčil oziroma oplazil oškodovančevo vozilo, kar pa ga ponovno ni ustavilo, temveč je njegovo vožnjo, po trku s prvim drevesom, končalo šele trčenje v drugo drevo, zaradi katerega je vozilo postalo nevozno. Ob tem pritožbeno sodišče ne more spregledati še, da naj bi obdolženec kritičnega dne vozil več kot en mesec neregistrirano in nezavarovano vozilo (zaradi česar mu je bil izdan tudi plačilni nalog s strani Policijske postaje ....).

8. Večja intenzivnost obravnavanega dogodka narekuje pritrditev pritožbeni navedbi, da ni utemeljena izključitev možnosti sklepanja o nevarnosti storilca pri odločanju o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja na podlagi okoliščin kaznivega dejanja. Sodišče prve stopnje se je sicer pravilno oprlo na izpostavljeno sodno prakso, ki pa je v oziru na predmetno kazensko zadevo nekoliko preozka. Po podatkih spisa naj bi obdolženec hudo opit na razdalji 13,6 m vozil preko nasprotnega levega smernega vozišča po pločniku, kjer naj bi trčil v dva zabojnika za smeti, ki naj bi se zaradi trka prevrnila. Z vožnjo naj bi še nadaljeval preko nasprotnega levega smernega vozišča in pri tem oplazil sprednji del oškodovančevega vozila, s katerim se je oškodovanec predhodno ustavil, ko je opazil nezanesljivo vožnjo obdolženca ter zato dogajanje aktivno spremljal. Obdolženec naj bi nato preko desnega smernega vozišča zapeljal še na travnato površino ob cestišču, kjer naj bi trčil v dve drevesi, pri čemer naj bi vozilo obstalo nevozno ob trku v drugo drevo. Po oceni oškodovanca naj bi obdolženec vozil s hitrostjo več kot 50 km/h. Obdolženec naj bi imel približno 20 minut po nesreči v krvi 1,18 g alkohola na kg krvi, s čimer naj bi za 4,9-krat presegel dovoljeno količino alkohola v krvi za voznike v cestnem prometu in za več kot 2-krat presegel mejo 1,10 g alkohola na kg krvi, ki je kot znak kaznivega dejanja nevarne vožnje v cestnem prometu določena v 1. točki prvega odstavka 324. člena KZ-1. Ni prezreti niti, da naj bi obdolženec zadnjo alkoholno pijačo popil 30 minut pred nesrečo ter da v policijskem postopku naj ne bi bil zmožen sodelovati, saj naj bi padel po betonski ograji na kraju prometne nesreče in je bil zaradi tako zadobljene poškodbe glave z reševalnim vozilom odpeljan v UKC ... Vse to namreč izkazuje obdolženčevo brezbrižnost do varnosti ostalih udeležencev v prometu, saj naj bi kljub izredno hudi vinjenosti sedel za volan svojega vozila, vožnjo pa nadaljeval kljub trku v zabojnika za smeti, kar vendarle kaže na priučene neustrezne načine reagiranja v prometu.

9. Nenazadnje pa poleg izpostavljenih okoliščin kaznivega dejanja obdolženčevo nespoštovanje cestno prometnih pravil izkazuje še dejstvo, da obdolženec naj ne bi poskrbel niti za osnovno obveznost vsakega uporabnika oziroma lastnika motornega vozila, tj. opravo tehničnega pregleda ter podaljšanje registracije in zavarovanje vozila. Z določbo prvega odstavka 25. člena Zakona o motornih vozilih (ZMV-1) se udeležba v cestnem prometu zagotavlja zgolj registriranim in tehnično brezhibnim vozilom. Sodišče prve stopnje je tudi navedeni izpostavljeni okoliščini pripisalo premajhno težo, saj zamuda s podaljšanjem registracije vozila ni samo prekršek (zaradi katerega je bil obdolženec sankcioniran), temveč gre za vožnjo neregistriranega in nezavarovanega vozila, za katerega ni bila ugotovljena tehnična brezhibnost, katero je sodišče prve stopnje neutemeljeno predpostavljalo z navedbo, da je registracija potekla nekaj več kot en mesec pred obravnavanim dogodkom. Tehnična brezhibnost se lahko predpostavlja zgolj za motorno vozilo mlajše od štirih let (2. točka prvega odstavka 49. člena ZMV-1), kar pa obdolženčevo vozilo ni, saj je bilo prvič registrirano v letu 2014 (priloga B2).

10. Brezuspešno pritožnica sicer opozarja na sistemsko ureditev začasnega odvzema vozniškega dovoljenja, pri kateri se storilcu prekrška, ki zaradi vožnje pod vplivom alkohola doseže prag za izrek 18 točk, dovoljenje vzame oziroma odvzem vozniškega dovoljenja tega zgolj na podlagi enkratnega dogodka, medtem ko sodišče storilcu, ki je vozil pod vplivom alkohola in povzročil prometno nesrečo, zaradi enkratnega dogodka vozniško dovoljenje za čas kazenskega postopka vrne. Obdolženčeva zagovornica v odgovoru na pritožbo namreč pravilno zatrjuje, da navedeno za predmetno zadevo ni relevantno, saj sistemske težave v ureditvi ne morejo iti na škodo obdolženca.

11. Enako brezuspešna je zagovornica obdolženca z opozarjanjem, da je obdolženec na lastno pobudo podal predlog za postopanje po 162. oziroma po 163.a členu ZKP ter da je poskrbel za popravilo in odjavo vozila, opravo tehničnega pregleda, sklenitev avtomobilskega zavarovanja, opravo registracije vozila in da je opravil zdravniški pregled, saj je z vsem opisanim zasledoval lastne interese, zato utemeljenosti pritožbenih navedb državne tožilke ne morejo omajati.

12. Pritožbeno sodišče je po opravljeni presoji sorazmernosti ugotovilo, da je v predmetnem primeru ukrep začasnega odvzema vozniškega dovoljenja sorazmeren ukrep, saj se izkazuje, da obdolženec, upoštevajoč okoliščine, v katerih naj bi bilo kaznivo dejanje storjeno ter druge njegove osebne okoliščine, na katere utemeljeno opozarja pritožnica, predstavlja nevarnost za javni promet, zato mu je potrebno začasno odvzeti vozniško dovoljenje, ki mu ga je sicer že zasegla policija na kraju samem.

13. Glede na pojasnjeno je sodišče druge stopnje utemeljeni pritožbi državne tožilke ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je obdolženemu A. A. začasno odvzelo vozniško dovoljenje za motorna vozila kategorij AM, B, B1 in G za čas trajanja kazenskega postopka na prvi stopnji.