Jedro

Razlogi, zakaj je sodišče prve stopnje sledilo tožniku, v izpodbijani sodbi niso pojasnjeni. Sodišče prve stopnje bi moralo v obrazložitvi navesti kriterije prepričljivosti izpovedb stranke in prič ter oceniti in se opredeliti do nasprotij v njihovih izpovedbah. Obrazložitev v sodbi mora biti dovolj izčrpna in obrazložena, da prepriča pritožbeno sodišče in stranke. To terja posebno opredelitev do dokazov, ki so si nasprotujoči. Pojasniti je treba, v katerem delu so si nasprotujoči, kateremu od teh dokazov se verjame in kateremu ne, ter za to navesti ustrezne razloge.

Izrek

I. Pritožbi tožene stranke se ugodi, izpodbijana sodba z dne 30. 8. 2022 se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v izdelavo nove sodne odločbe.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

III. Pritožba tožeče stranke zoper sklep z dne 18. 10. 2022 se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

IV. Tožeča stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo toženi stranki naložilo plačilo 12.326,11 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 12. 2019 do plačila, v roku 15 dni (I. točka izreka). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti pravdne stroške v višini 2.578,59 EUR (II. točka izreka).

S sklepom z dne 18. 10. 2022 je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožeče stranke z dne 8. 9. 2022 za izdajo dopolnilnega sklepa o stroških.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka (v nadaljevanju toženka) iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne in tožeči stranki naloži plačilo stroškov postopka; podredno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču. Meni, da je odločitev napačna, saj bi moralo sodišče prve stopnje kritičneje presojati tožnikova zatrjevanja in večjo pozornost posvetiti ostalim okoliščinam škodnega dogodka. Sodišče je zmotno oz. nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Tožnikovo pregovarjanje z oškodovanko in speljevanje proti zapori kaže na naraščanje intenzivnosti konflikta, ne pa na to, da tožnik oškodovanke ni imel namena zadeti. Tožnik je s pomočjo sile hotel doseči zavoj v prepovedano smer in zadeti oškodovanko oz. se je zavedal, da jo lahko zadane. Napačen in življenjsko nelogičen je zaključek, da ni imel namena povzročiti oškodovankinega padca in poškodbe, ker se je z oškodovanko najprej pogovoril, nato pa počasi speljal proti zapori. Sodišče ni upoštevalo tožnikove grožnje oškodovanki, naj se umakne, ker jo bo povozil, temveč je nekritično zaključilo, da je tožnik zaradi pogovora ni imel namena povoziti. Sodišče ni pojasnilo, zakaj oškodovanki ne verjame, da jo je tožnik zadel trikrat. Nekritično je verjelo tožniku, da je ni imel namena zadeti. Ignoriralo je skladni izpovedi prič A. A. in B. B., da je tožnik zapeljal v oškodovanko, ter zaključilo, da je želel oškodovanko obvoziti. Sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih. Sodišče ni upoštevalo izpovedi priče B. B. glede vrtenja koles. Zaključilo je, da iz postavitve vozila izhaja, da je tožnik oškodovanko želel obvoziti. Resnična namera tožnika pa ni bila vožnja v smeri, kamor ga je usmerjala oškodovanka, temveč v smeri proti njej, z namenom, da jo zadane.

3. Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka (v nadaljevanju tožnik) iz razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Sodišče je v sodbi tožniku priznalo stroške za pet pripravljalnih vlog, čeprav jih je vložil šest. Tožnik je drugo pripravljalno vlogo z dne 16. 11. 2020 poslal na sodišče s priporočeno pošiljko. V sodnem spisu se, kot to izhaja iz obrazložitve sodbe, nahaja tudi sodba Višjega sodišča v Ljubljani II Kp 000/2015, ki jo je tožnik sodišču posredoval prav s to vlogo. V času prejema te pripravljalne vloge je bil predmetni postopek združen z drugim postopkom, ki se je pred istim sodiščem vodil pod opr. št. VI P 1230/2019, zato je pripravljalna vloga označena s to opravilno številko, čeprav se je vsebina nanašala le na zadevo, obravnavano v tem postopku. Nobenega dvoma ni, da je sodišče prejelo tudi drugo pripravljalno vlogo, saj jo je posredovalo toženki. Ker je očitno presodilo, da je tožnik upravičen do povračil stroškov za vse pripravljalne vloge, je evidentno, da bi mu moralo priznati tudi stroške druge pripravljalne vloge, če je ne bi pomotoma spregledalo.

4. Tožnik je odgovoril na toženkino pritožbo. Predlaga njeno zavrnitev in priglaša pritožbene stroške. Toženka na tožnikovo pritožbo ni odgovorila.

5. Pritožba toženke je utemeljena. Pritožba tožnika ni utemeljena.

_O pritožbi toženke_

6. V obravnavani zadevi je odločilno vprašanje, ali je tožnik škodo povzročil namerno. Odgovor nanj je odvisen (predvsem) od poteka škodnega dogodka, torej od dejanskega stanja. V ta namen je sodišče prve stopnje izvedlo temeljit in obširen dokazni postopek,1 vendar pa se do izvedenih dokazov ni opredelilo v skladu z 8. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Sodna odločba mora biti namreč utemeljena z razumnimi argumenti in logično vzdržno dokazno oceno.

7. Večina pritožbene kritike se nanaša na nepopolno oz. zmotno ugotovljeno dejansko stanje. Stranka, ki izpodbija sodbo zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, neposredno ne izpodbija samih ugotovitev, marveč delovno metodo, ki jo je sodišče uporabilo pri izboru objektov in sredstev dokazovanja ter pri ugotavljanju resničnosti dejanskih ugotovitev. Predmet izpodbijanja in preverjanja pritožbenega sodišča sta postopek in argumentacija dejanskih ugotovitev. Kompetenca pritožbenega sodišča se tako omejuje le na nadzor pravilnosti dela sodišča, ne pa na vnovično neposredno preskušanje dejanske pravne podlage.2 Pritožbene očitke o nekritični presoji tožnikove izpovedi, nelogičnih zaključkih o poteku škodnega dogodka ter neupoštevanju izpovedi prič A. A. in B. B. je pritožbeno sodišče smiselno presojalo kot očitek o kršitvi metodološkega napotka iz 8. člena ZPP. Kršitev 8. člena ZPP sicer pomeni relativno bistveno kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ki pa lahko preraste v absolutno bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.3

8. Utemeljena je pritožbena graja, da je sodišče prve stopnje nekritično sledilo tožnikovi izpovedi in ni upoštevalo izpovedb drugih prič. Sodišče prve stopnje je v 20. točki obrazložitve povzelo izpoved tožnika, oškodovanke in priče A. A., nato pa na podlagi povzetkov njihovih izpovedb zaključilo, da tožnik ni imel naklepa oz. namena za povzročitev škode. Takšna obrazložitev je pomanjkljiva, saj je izostala dokazna ocena povzetih izpovedb. Razlogi, zakaj je sodišče prve stopnje sledilo tožniku, v izpodbijani sodbi niso pojasnjeni. Sodišče prve stopnje bi moralo v obrazložitvi navesti kriterije prepričljivosti izpovedb stranke in prič ter oceniti in se opredeliti do nasprotij v njihovih izpovedbah. Obrazložitev v sodbi mora biti dovolj izčrpna in obrazložena, da prepriča pritožbeno sodišče in stranke. To terja posebno opredelitev do dokazov, ki so si nasprotujoči. Pojasniti je treba, v katerem delu so si nasprotujoči, kateremu od teh dokazov se verjame in kateremu ne, ter za to navesti ustrezne razloge.4 Tega pa sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni upoštevalo, saj ni naredilo dokazne ocene izpovedb tožnika in oškodovanke. Prav tako se ni opredelilo do izpovedb prič, ki so nasprotovale tožnikovemu opisu dogajanja ob škodnem dogodku. Sodišče prve stopnje tudi ni pojasnilo, zakaj je izpovedbi oškodovanke verjelo v delu, da jo je tožnik želel obvoziti, ni pa ji sledilo v delu, da jo je tožnik zadel trikrat. Zaključek, da tega dejstva ni moglo ugotoviti s potrebno stopnjo prepričanja, ne zadostuje.

9. Pritožba utemeljeno opozarja na nejasno ugotovitev sodišča v 19. točki obrazložitve. Sodišče prve stopnje je navedlo, da »_že iz tega dejstva in kot je izpovedal tožnik, da se je šel pogovorit, nato pa počasi speljal proti zapori, izhaja, da tožnik ni imel naklepa oz. namena povzročitve padca redarke in s tem njene poškodbe_.« Citirana ugotovitev je nejasna. Izostalo je pojasnilo, zakaj dejstvo, da je tožnik pred škodnim dogodkom izstopil iz vozila in se pogovarjal z oškodovanko, priča o neobstoju tožnikovega namena povzročitve škode. Zaradi pomanjkljive obrazložitve pritožbeno sodišče takšnega zaključka ne more preizkusiti in presojati njegove pravilnosti. Pritožbeno sodišče v tem delu pritrjuje pritožbenemu stališču, da opisano sosledje dogodkov lahko pomeni (tudi) stopnjevanje intenzivnosti konflikta med oškodovanko in tožnikom, kar pa bi lahko nakazovalo na obstoj tožnikovega eventualnega naklepa. Le-tega pa sodišče prve stopnje v sodbi ni konkretno presojalo.

10. Dokazna ocena v izpodbijani sodbi je skopa in pomanjkljiva ter brez določenih odločilnih dejstev. Zato je pritožbeno sodišče, upoštevaje določbo prvega odstavka 354. člena ZPP, pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v ponovno izdelavo sodne odločbe.

11. Sodišče prve stopnje je vse predlagane dokaze neposredno izvedlo, izostala je le njihova celovita dokazna ocena, katero naj ob ponovnem pisanju sodbe ustrezno dopolni. Pritožbeno sodišče ne sme in ne more napisati manjkajoče ocene izvedenih dokazov, saj bi na ta način prekomerno poseglo v pravico do sojenja na dveh instancah ter pravico do pritožbe. Prav tako pa s takšno odločitvijo ne bo prišlo do hujše kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

12. Pri ponovnem pisanju sodbe naj sodišče prve stopnje oceni izvedene dokaze in se obrazloženo opredeli do celotnega dokaznega gradiva ter morebitnega obstoja tožnikovega (eventualnega) naklepa. V teoriji in v sodni praksi meje namena v civilnem pravu niso natančno razčiščene. Zato je ključno, da sodišče prve stopnje ob upoštevanju konkretnih okoliščin primera poglobljeno in temeljito pristopi k njegovemu pojmovanju in razlogovanju. Če bo pri tem ugotovilo, da ne more odločiti brez glavne obravnave, jo bo opravilo in na njej izvedlo potrebne dokaze.

13. Ker je pritožba utemeljena že iz navedenih razlogov, se pritožbeno sodišče do ostalih pritožbenih navedb ni vsebinsko opredeljevalo.

_O pritožbi tožnika_

14. V izpodbijanem sklepu je sodišče prve stopanje ugotovilo, da je tožnik priglasil stroške za šest pripravljalnih vlog, ki pa jih v stroškovniku ni datumsko označil. Sodišče prve stopnje je ob ponovnem pregledu spisa ugotovilo, da je tožniku priznalo stroške za vseh pet pripravljalnih vlog, ki se nahajajo v spisu. Iz opisanega je zaključilo, da je tožnik napačno oštevilčil priloge.

15. Iz listin v spisu je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je bil predmetni postopek krajše časovno obdobje (od 18. 6. 2020 do 7. 12. 2021) združen z zadevo, ki se je pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani vodila pod opr. št. VI P 1230/2019. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se v predmetnem spisu (V P 16/2020) nahaja pet tožnikovih pripravljalnih vlog. Pripravljalne vloge tožnika, označene s št. 2, sodišče prve stopnje v predmetni spis ni vložilo.

16. Pritožba opozarja, da je tožnik drugo pripravljalno vlogo vložil 16. 11. 2020, ko sta bila postopka združena. Tožnik v pritožbi izrecno navaja, da je na drugi pripravljalni vlogi navedena opravilna št. VI P 1230/2019. Tudi iz tč. 6 obrazložitve izpodbijane sodbe z dne 30. 8. 2022 izhaja, da je sodišče sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Kp 000/2015 z dne 9. 9. 2020, za katerega tožnik zatrjuje, da ga je v spis vložil z drugo pripravljalno vlogo, navedlo kot listino iz spisa VI P 1230/2019. Druga pripravljalna vloga je tako del spisa VI P 1230/2019, zato bi moralo biti o njenih stroških odločeno v postopku pod opr. št. VI P 1230/2019 in ne v tem postopku. Tožnik niti ne zatrjuje, da o stroških druge pripravljalne vloge ni bilo odločeno v postopku VI P 1230/2019, zato je njegova pritožba neutemeljena. Pritožbeno sodišče jo je zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (drugi odstavek 365. člena ZPP), saj tudi ni ugotovilo kršitev, na katere v skladu z določbo 2. odstavka 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti.

_O pritožbenih stroških_

17. Izrek o stroških, ki se nanaša na pritožbeni postopek zoper sodbo, temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

18. Ker tožnik s pritožbo zoper sklep ni uspel, v skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

1 Zaslišalo je tožnika, oškodovanko in tri priče ter vpogledalo v obsežno listinsko dokumentacijo iz tega spisa ter spisa VI P 1230/2019 (tč. 5, 6 in 7 obrazložitve sodbe) 2 Povzeto po J. Zobec v Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 1. knjiga, st. 93. 3 Povzeto po J. Zobec v Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 1. knjiga, st. 95. 4 Glej sklep VSL II Cp 1638/2012 z dne 23. 1. 2013.