Jedro

Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožnikovi navedbi, da mu po plačilu stroškov ter vseh (treh) preživnin ostane le znesek, ki ne zadostuje za njegovo preživljanje, vendar je pritožnik spregledal, da je prvostopenjsko sodišče prav tako ugotovilo, da bo mogel in moral poiskati še dodaten vir preživljanja, da bo lahko izpolnjeval svoje preživninske obveznosti in imel sredstva za lastno preživljanje.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana II. točka izreka prvostopenjskega sklepa spremeni tako, da se mesečna preživnina v višini 150 EUR, ki jo je dolžan plačevati nasprotni udeleženec za vsako od mladoletnih hčera, nadomesti z mesečno preživnino v višini 130 EUR.

II. V ostalem se pritožba zavrne in se izpodbijani, a nespremenjeni del II. točke izreka prvostopenjskega sklepa potrdi.

III. Udeleženca postopka krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z 20. 1. 2020 odločilo, da se mladoletni hčerki udeležencev postopka dodelita v varstvo in vzgojo materi (I. točka izreka). Nasprotnemu udeležencu je naložilo, da je dolžan od vložitve predloga dalje plačevati 150 EUR mesečne preživnine za vsako (II. točka izreka). Stike med hčerkama in očetom je določilo vsak drugi vikend od petka popoldne, ko ju oče po šoli oziroma vrtcu prevzame in ju ima do ponedeljka, ko ju ponovno pripelje v šolo oziroma vrtec; izmenično med prazniki ter počitnicami. Tedenski stiki potekajo po vsakokratnem dogovoru med staršema (III. točka izreka). Kar je zahtevala predlagateljica več ali drugače, je sodišče zavrnilo (IV. točka izreka). Odločilo je, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka.

2. Zoper II. točko izreka se pritožuje nasprotni udeleženec ter uveljavlja vse zakonske pritožbene razloge. Navaja, da je sodišče ugotovilo, da znaša njegova povprečna plača 707,02 EUR. Ima še enega otroka, za katerega prav tako plačuje preživnino, kar pomeni, da preživlja tri mladoletne otroke. Po odbitku mesečnih obveznosti in stroškov ostane nasprotnemu udeležencu 345 EUR, s takim zneskom pa ne more preživeti. Predlaga, da se znesek razdeli na tri enake dele po 115 EUR, kar pomeni, da bi nasprotnemu udeležencu ostalo 115 EUR mesečno za njegovo preživetje in 115 EUR mesečno za preživnino za vsako od hčera. Nasprotni udeleženec nima drugega premoženja kot svojo plačo, pri čemer ga bremenijo še druge obveznosti, ki mu niso mu bile odpuščene v postopku osebnega stečaja. Nasprotni udeleženec bo skrbel za obe hčerki med stiki in ju bo v tem času tudi preživljal. 3. Predlagateljica je v odgovoru na pritožbo nanjo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je s sklepom z 20. 1. 2020 hčerki udeležencev postopka A. in B. zaupalo v varstvo in vzgojo materi, očetu pa naložilo plačevanje preživnine zanju in določilo stike. Nasprotni udeleženec izpodbija del sklepa o določeni preživnini (II. točka izreka) za vsako od hčera.

6. Preživnina se določi glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitvene zmožnosti zavezanca (189. člen Družinskega zakonika; DZ). Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da znašajo mesečne preživninske potrebe deklet 500 EUR za A. in 450 EUR za B. Ugotovilo je, da znašajo povprečni mesečni prejemki predlagateljice 783,13 EUR, nasprotnega udeleženca pa 707,02 EUR in razporedilo preživninsko breme med udeleženca postopka tako, da krije nasprotni udeleženec 150 EUR preživninskih potreb za vsako od deklet, preostali znesek pa krije predlagateljica.

7. Po oceni pritožbenega sodišča so sicer preživninske potrebe obeh deklet ocenjene nekoliko visoko (vsaj upoštevaje ugotovljene preživninske sposobnosti staršev, v skladu s katerimi lahko živijo njihovi otroci). Ker pa nasprotni udeleženec ugotovljenih preživninskih potreb deklet s pritožbo ne izpodbija, je pritožbeno sodišče izhajalo iz višine preživninskih potreb, ki jih je ugotovilo prvostopenjsko sodišče. 8. Nasprotni udeleženec prav tako ne izpodbija ugotovljenih prejemkov zanj in za predlagateljico, niti ugotovitve, da je sposoben dodatno zaslužiti. V pritožbi navaja, da mu po plačilu 208 EUR režijskih stroškov in po plačilu preživnine za sina, ki znaša 150 EUR, ostane (le) še 345 EUR. Po plačilu 150 EUR mesečne preživnine za vsako od hčera bi mu ostalo le še 45 EUR mesečno, s čimer ne bi mogel preživeti in predlaga porazdelitev preostalega zneska na tri enake dele ter mesečno preživnine 115 EUR za vsako od deklet. Pritožbeno sodišče sicer pritrjuje njegovi navedbi, da mu po plačilu stroškov ter vseh (treh) preživnin, ostane le 45 EUR, kar je premalo za njegovo preživljanje, vendar je pritožnik spregledal, da je prvostopenjsko sodišče prav tako ugotovilo, da bo mogel in moral poiskati še dodaten vir preživljanja, da bo lahko izpolnjeval svoje preživninske obveznosti in imel sredstva za lastno preživljanje. Da nasprotni udeleženec lahko zasluži dodatna sredstva, pritožbeno ni izpodbijano. V pritožbi predlagana enaka razporeditev denarja na tri dele v znesku 115 EUR za dekleti in zanj pa ne predstavlja utemeljenega kriterija, ki bi mu sodišče sladilo pri določanju preživnine, pač pa (le) predlog in nestrinjanje pritožnika z določitvijo preživnine nad 115 EUR mesečno. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi le delno ugodilo in preživnino nekoliko znižalo, in sicer na 130 EUR mesečno za vsako od deklet in pri tem upoštevalo, da nasprotni udeleženec plačuje še 150 EUR mesečne preživnine za sina, ki je že srednješolec in da po plačilu vseh treh preživnin ostane nasprotnemu udeležencu za lastno preživljanje nekoliko višji znesek od 45 EUR.

9. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in izpodbijani del sklepa spremenilo tako, da je znižalo mesečno preživnino, ki jo je dolžan plačevati predlagatelj za vsako od deklet na 130 EUR, v ostalem pa je pritožbo zavrnilo in izpodbijani, a nespremenjeni del druge točke izreka sklepa potrdilo (2. in 3. točka 365. člen ZPP).

10. Nasprotni udeleženec stroškov ni priglasil, predlagateljica pa z odgovorom na pritožbo ni pripomogla k rešitvi pritožbe, zato krijeta udeleženca vsak svoje stroške postopka.