Jedro

Tožena stranka je dokazala obstoj tehnološkega razloga (uvedba novega informacijskega sistema) kot tudi obstoj organizacijskega razloga, to je ukinitev delovnega mesta tožnice, zaradi katerih je prenehala potreba po opravljanju tožničinega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Spremenjena organizacija dela, ki jo izvede delodajalec tako, da delovne naloge drugače razporedi med zaposlene, kar je storila tožena stranka, predstavlja utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Zato je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se kot nezakonita razveljavi redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 17. 6. 2013; da ima tožeča stranka pri toženi stranki sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas in da ji dne 27. 7. 2013 delovno razmerje ni prenehalo; da je tožena stranka dolžna tožečo stranko pozvati nazaj na delo v delovno razmerje za nedoločen čas na ustrezno delovno mesto; da je tožena stranka dolžna tožeči stranki obračunati bruto plače, odvesti vse pripadajoče davke in prispevke in izplačati vse zapadle neto plače od prenehanja delovnega razmerja dalje do ponovne reintegracije, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka). Odločilo je, da tožeča stranka sama krije svoje stroške postopka (II. točka izreka).

2. Zoper navedeno sodbo vlaga tožeča stranka pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP, zlasti pa zaradi bistvenih kršitev določb postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP ter 14. in 15. točki drugega odstavka istega člena, zmotne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da zahtevku tožeče stranke v celoti ugodi s stroškovno posledico, zgolj podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je pri toženi stranki prišlo dejansko do zatrjevane reorganizacije, ko naj bi tožena stranka v letu 2013 uvedla nov informacijski sistem, na podlagi katerega se je delo z dobavnicami zmanjšalo. S takšnim stališčem se tožeča stranka ne strinja, saj je pravno zmotno. Navedbe v obrazložitvi sodbe so same s seboj v nasprotju, protispisne in v izrecnem nasprotju z izvedenimi dokazi. Tožeča stranka poudarja, da je tožena stranka v odpovedi pogodbe o zaposlitvi navajala zelo pavšalne navedbe in sicer reorganizacijo in sprejem nove sistemizacije delovnih mest, na podlagi katere naj bi bilo ukinjeno delovno mesto tožnice. Iz zaslišanja zastopnika tožene stranke in prokurista je ugotovljeno, da pri toženi stranki ni bila izvedena nikakršna reorganizacija, še manj pa sprememba sistemizacije, na podlagi katere bi bilo ukinjeno delovno mesto tožnice. Tožena stranka se je sklicevala, da ima v svoji sistemizaciji delovna mesta po opisu razdeljena in vsak zaposleni opravlja drugačna dela in naloge. Pri tem je na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovljeno, da so vsi zaposleni glede na organizacijo delovnega procesa pri toženi stranki za dvoizmensko delo, opravljali vsa dela kljub temu, da naj bi bile njihove razporeditve formalno različne. Tožnica je tako utemeljeno sklepala, da je bil glavni razlog, da ji je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana, njen bolniški stalež in njena napoved, da se je odločila še za eno zanositev, kar pa je za delodajalca pomenilo, da bo glede na umetno oploditev in rizično nosečnost pretežni del časa v bolniškem staležu. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi in v skladu z določilom drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena tega zakona in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni kršilo določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, pravilno in popolno je ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo.

5. Sodba sodišča prve stopnje ima jasne in skladne razloge o odločilnih dejstvih, ki so bila podlaga za odločitev. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tudi ni nasprotij med razlogi sodbe in listinami, zato pritožbeni očitek bistvene kršitve določb postopka v smislu 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podan. Kolikor pritožba ne soglaša z dokazno oceno sodišča prve stopnje, smiselno uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja.

6. Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo vsa odločilna dejstva, od katerih je odvisna utemeljenost tožbenega zahtevka, ta pa so predvsem naslednja: - da je bila tožnica pri toženi stranki zaposlena od 1. 7. 2009 dalje, najprej na delovnem mestu laborant, od 1. 7. 2010 dalje pa na delovnem mestu prodajni referent; - da je tožena stranka redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 17. 6. 2013 in v obrazložitvi navedla, da s prehodom podjetja na izpopolnjeno različico informacijskega sistema za dnevno izdajo blaga in reorganizacijo dela v podjetju ugotavlja zmanjšanje potreb po določenih vrstah dela, zato bo skladno s svojo reorganizacijo dela ukinjala določena delovna mesta v podjetju, med temi je tudi delovno mesto tožnice; - da sta direktor tožene stranke in tožničin nadrejeni izpovedala, da so pred avtomatizacijo dobavnice za očalne leče izdelovali ročno in sicer so ročno vnašali podatke v računalnik in je bilo potrebno po bazi poiskati stranko in nato še ustrezen artikel. Sedaj vse to avtomatsko naredi nov informacijski sistem. Dobavnica je že izpopolnjena v sistemu in jo je potrebno samo natisniti in razporediti po posameznih artiklih; - da se nov sistem nanaša na 70 % do 80 % vseh izdanih dobavnic, zato se je zaradi uvedbe novega informacijskega sistema občutno zmanjšal obseg dela na dobavnicah, kar sta potrdili tudi priči A.A. in B.B.; - da je pred uvedbo novega informacijskega sistema največji del nalog v zvezi z ročnim izdelovanjem dobavnic opravljala tožnica in da so te naloge predstavljale pretežni del (80 % do 90 %) vseh njenih nalog; - z uvedbo novega informacijskega sistema se je obseg dela na dobavnicah močno zmanjšal, posledično je odpadel pretežni del nalog tožnice in tožena stranka je delovno mesto tožnice (prodajni referent) ukinila dne 19. 5. 2013 (B2 in B6), preostale naloge pa prerazporedila na ostale zaposlene.

7. Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja je pravilen materialno pravni zaključek sodišča prve stopnje, da je tožena stranka dokazala, da je tožnici odpoved pogodbe podala zaradi prenehanja potreb po opravljanju njenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi tako tehnoloških kot organizacijskih razlogov. Protispisna je pritožbena navedba, da je iz izpovedbe direktorja in prokurista razvidno, da ni bila izvedena reorganizacija z ukinitvijo delovnega mesta tožnice. Po izpovedbi direktorja kot C.C. (l. št. 46, 47, 52 in 53) se je zaradi uvedbe nove oziroma izpopolnjene različice informacijskega sistema za dnevno izdajanje blaga močno zmanjšalo delo na dobavnicah, posledično pa je odpadel pretežni del nalog tožnice, tožena stranka pa je v posledici navedenega ukinila tožničino delovno mesto, preostale naloge tožnice pa razporedila med ostale zaposlene. Pred uvedbo novega informacijskega sistema je namreč največji del nalog v zvezi z dobavnicami opravljala prav tožnica (80 % do 90 %), medtem ko je za A.A. delo v zvezi z dobavnicami predstavljalo okoli 30 % njenega delovnega časa, za B.B. pa le v obsegu 10 %. Dejstvo, da je tožena stranka uvedla nov informacijski sistem in ukinila delovno mesto tožeče stranke, ne pomeni nezakonitega zaposlovanja. Gre za poslovno odločitev delodajalca, ki sodi v pristojnost delodajalca in v katero sodišče (razen izjemoma) ne more posegati. Delodajalcu namreč ni treba opravičevati sprememb v načinu poslovanja in organizacije dela ter dokazovati njihove potrebnosti in smotrnosti, saj tovrstnih odločitev, razen glede njihovega dejanskega obstoja, sodišče ne presoja.

8. Tožena stranka je dokazala tako tehnološki razlog (uvedba novega informacijskega sistema) kot tudi obstoj organizacijskega razloga, to je ukinitev delovnega mesta tožnice. Spremenjena organizacija dela, ki jo izvede delodajalec tako, da delovne naloge drugače razporedi med zaposlene, kar je storila tožena stranka, predstavlja utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Organizacijske rešitve zaradi katerih delo delavcev postane nepotrebno, so namreč v pristojnosti delodajalca. Ukinitev delovnega mesta je prav gotovo organizacijski razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.

9. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je na odločitev o podaji odpovedi vplivala tožničina daljša odsotnost zaradi nosečnosti. Direktor tožene stranke je posebej pojasnil, da imajo pri toženi stranki veliko zaposlenih z majhnimi otroki, tožnici pa so celo pomagali pri iskanju materiala v zvezi s postopki umetne oploditve in ji nikoli niso očitali odsotnosti oziroma bolniškega staleža, kar je potrdila tudi tožnica.

10. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da s pritožbo uveljavljeni razlogi niso podani, prav tako ne razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, zato je na podlagi 353. člena ZPP pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

11. Tožnica s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).