Jedro

Če je bila škoda povzročena s kaznivim dejanjem, za kazenski pregon pa je predpisan daljši zastaralni rok, zastara odškodninski zahtevek proti odgovorni osebi, ko izteče čas, ki je določen za zastaranje kazenskega pregona.

Ker (ne)obstoj kaznivega dejanja predstavlja predhodno vprašanje, o katerem pravdno sodišče ne more in ne sme odločati samo, je predmetni postopek prekinilo do pravnomočne odločitve v kazenskem postopku.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo pravdni postopek do pravnomočne rešitve kazenske zadeve IV K 000/2018, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani.

2. Toženka vlaga pritožbo iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da izpodbijani sklep ne vsebuje razlogov, iz katerih bi bilo mogoče ugotoviti, zakaj je za odločitev o postavljenem ugovoru zastaranja potrebno ugotoviti, ali je storila očitano ji kaznivo dejanje ali ne. Obrazložitev tudi ne vsebuje sklica na ustrezno pravno podlago. Sodišče prve stopnje se zgolj pavšalno sklicuje na 206. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP), zato je izpodbijani sklep pomanjkljiv do te mere, da ga ni mogoče preizkusiti. Toženka domneva, da odločitev sodišča prve stopnje temelji na 353. členu Obligacijskega zakonika (OZ), saj so tožniki na postavljen ugovor zastaranja odgovorili s sklicevanjem na navedeni člen. V konkretnem primeru niso izpolnjeni pogoji za uporabo 353. člena OZ. Tožniki zahtevajo plačilo neizplačane pokojnine na podlagi določil o neupravičeni obogatitvi iz 190. člena OZ in ne na odškodninski podlagi. O smiselno enakem primeru je bilo odločeno v zadevi VSL I Cp 612/2013. 3. Tožniki so na pritožbo odgovorili in predlagali njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožniki so zakoniti dediči po A. A., kateremu je bila skupaj s prvim tožnikom priznana pravica do družinske pokojnine od 11. 4. 2008 dalje. Pokojnino za oba upravičenca je v Sloveniji uredila toženka, ki je bila tudi pooblaščena za prejem pokojnine na svoj transakcijski račun. Toženka prejete pokojnine ni v celoti nakazala upravičencema, temveč je večji del zadržala zase. Neizplačani del pokojnine tožniki terjajo v tem postopku. Toženka, zoper katero teče tudi kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja izneverjenja po 215. členu Kazenskega zakonika (KZ-1), je (med drugim) ugovarjala zastaranje dela terjatve.

6. Ne držijo pritožbene navedbe, da terjatev tožnikov temelji na določilih o neupravičeni pridobitvi. Iz tožbenih trditev izhaja, da tožniki terjajo znesek pokojnine, ki si ga je toženka nezakonito zadržala.1 Gre torej za očitek protipravnega ravnanja toženki. Iz druge pripravljalne vloge tožnikov, s katero so odgovorili na toženkin ugovor zastaranja, nadalje izhaja, da se sklicujejo na 353. člen OZ, saj so utrpeli škodo, ki jo je toženka povzročila s kaznivim dejanjem2, iz tretje pripravljalne vloge pa, da jim je zaradi toženkinega protipravnega ravnanja nastala škoda v višini nezakonito zadržanih pokojnin, pri čemer je njeno ravnanje v vzročni zvezi z nastalo škodo, zato je odškodninsko odgovorna.3 Zoper toženko je v teku tudi kazenski postopek IV K 000/2018, ki sicer še ni pravnomočno končan, a je bila toženka na prvi stopnji spoznana za krivo kaznivega dejanja izneverjenja.

7. Iz navedenih okoliščin izhaja, da ima terjatev tožnikov odškodninsko naravo, zato je v konkretnem primeru uporabljiv 353. člen OZ, ki določa, da če je bila škoda povzročena s kaznivim dejanjem, za kazenski pregon pa je predpisan daljši zastaralni rok, zastara odškodninski zahtevek proti odgovorni osebi, ko izteče čas, ki je določen za zastaranje kazenskega pregona. Sodba VSL I Cp 612/2013, na katero se sklicuje toženka, v obravnavani zadevi ni uporabljiva, ker v njej ni šlo za odškodninsko terjatev. Sodišče prve stopnje je denarno terjatev presojalo kot terjatev iz naslova neupravičene obogatitve, zato je bilo s sodbo I Cp 612/2013 odločeno, da se ugovora zastaranja terjatve ne more presojati po določilih za odškodninsko terjatev in 353. člen ni bil uporabljiv. Poleg tega ni bilo v teku kazenskega pregona.

8. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek o neobrazloženosti izpodbijanega sklepa. Sodišče prve stopnje je sicer res sklep skopo obrazložilo in se ni konkretno sklicevalo na 353. člen OZ, vendar je izpodbijani sklep dovolj obrazložen, da ga je moč preizkusiti. Pojasnjeno je, da tožniki terjajo znesek pokojnine, ki ga je toženka nezakonito zadržala, da je slednja ugovarjala zastaranje, tožniki pa so na to odgovorili, da zoper toženko teče kazenski postopek pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, ki še ni pravnomočno končan. Ker (ne)obstoj kaznivega dejanja predstavlja predhodno vprašanje, o katerem pravdno sodišče ne more (in ne sme) odločati samo, je predmetni postopek prekinilo do pravnomočne odločitve v kazenskem postopku. Iz navedenih razlogov izhaja, da bo sodišče prve stopnje ugovor zastaranja presojalo v okviru 353. člena OZ. Da je temu tako, je sodišče prve stopnje pravdnim strankam pojasnilo že na naroku za glavno obravnavo dne 8. 5. 20194. Prekinitev postopka pravilno temelji na 206. členu ZPP, ki ureja primere, ko sodišče (lahko) odredi prekinitev postopka. Dejstvo, da sodišče prve stopnje ob obrazložitvi, da je za razrešitev vprašanja zastaranja predhodno vprašanje, ali je bilo z ravnanji, ki jih toženki očitajo tožniki, storjeno kaznivo dejanje, ni izrecno navedlo 353. člena OZ, ne vpliva na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa.

9. Pritožba je glede na obrazloženo neutemeljena. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo niti kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

10. V skladu s četrtim odstavkom 163. člena ZPP odloči o zahtevi za povrnitev stroškov sodišče v sodbi ali v sklepu, s katerim se konča postopek pred njim. Navedeno pomeni, da bo o stroških tega pritožbenega postopka (ki so del nadaljnjih pravdnih stroškov) odločilo sodišče prve stopnje v končni odločbi.

1 Glej tretji odstavek I. točke tožbe z 19. 5. 2017 (list. št. 2 spisa). 2 Glej drugi odstavek XI. točke druge pripravljalne vloge z 28. 3. 2018 (druga stran list. št. 62 spisa). 3 Glej četrti odstavek XIV. točke tretje pripravljalne vloge s 17. 8. 2018 (druga stran list. št. 81 spisa). 4 Glej zapisnik o glavni obravnavi (list. št. 124 spisa).