Jedro

Toženka tožnikove vloge ne bi smela zavreči v smislu drugega odstavka 67. člena ZUP. Stranka mora namreč za svoje navedbe predlagati dokaze in jih, če je mogoče, predložiti. Če tega sama ne stori, zahteva to od nje uradna oseba. Tudi če stranka v določenem roku ne predloži dokazov, organ samo zaradi tega ne sme zavreči vloge kot nepopolne, temveč mora postopek nadaljevati.

Izrek

Tožbi se ugodi in se izpodbijani sklep Visoke šole za upravljanje in poslovanje Novo mesto št. D3-27/2012 z dne 30. 8. 2012 odpravi in se zadeva vrne organu prve stopnje v ponoven postopek.

Zahteva tožene stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Tožnik je dne 13. 6. 2012 vložil tožbo, s katero je zahteval, naj sodišče v predmetni zadevi odloči na podlagi drugega odstavka 65. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ker tožena stranka v zakonitem roku ni izdala upravne odločbe.

Dne 2. 3. 2010 je namreč tožnik vložil vlogo za izvolitev v naziv visokošolskega učitelja – docenta za področje Poslovne informatike in informacijskih sistemov. Tožena stranka je o zadevi odločala ponovno na podlagi sodbe Upravnega sodišča opr. št. I U 369/2011 z dne 21. 3. 2012, s katero je tožbi ugodilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek. Tožnik v tožbi navaja, da tožena stranka v roku 30 dni ni izdala upravnega akta.

Tožeča stranka je tožnika dne 11. 5. 2012 pozvala, naj svojo vlogo dopolni, in sicer tako, naj do 15. 6. 2012 dostavi tri med seboj neodvisne pisne utemeljitve treh rednih profesorjev za predmetna področja, v katere sodijo poslovna informatika in informacijski sistemi, iz katerih bo razvidno, da je vodenje postopka za tožnikovo predčasno izvolitev v naziv docenta utemeljeno s tožnikovimi izjemnimi dosežki na področju poslovne informatike in informacijskih sistemov, doseženimi pred vložitvijo vloge. V pozivu ugotavlja, da je tožnik vlogo vložil 15 mesecev, preden mu je potekla izvolitev v naziv višjega predavatelja, zato upoštevaje 10. člen Pravilnika Visoke šole za upravljanje in poslovanje Novo mesto o postopku za izvolitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in strokovnih delavcev, sprejetega 24. 11. 1999, ki je veljal v času vložitve tožnikove vloge, in ki določa, da se postopek za izvolitev začne največ 6 mesecev pred potekom aktualne izvolitve v naziv, njegovo vlogo obravnava kot vlogo za predčasno izvolitev.

Tožnik je na poziv tožene stranke odgovoril in izrazil stališče, da je vloga popolna.

Tožnik v tožbi navaja pravne in dejanske razloge, na podlagi katerih utemeljuje svojo zahtevo.

Tožena stranka je na tožbo odgovorila in nasprotovala stališču tožnika, da so izpolnjeni pogoji za odločanje v sporu polne jurisdikcije.

Upravni organ je dne 26. 6. 2012 vlogo zavrgel, na podlagi pritožbe tožnika pa je bil sklep o zavrženju odpravljen.

Dne 30. 8. 2012 je upravni organ vlogo kot nepopolno ponovno zavrgel s sklepom št. D3-27/2011, pritožbo pa je zavrnil z odločbo št. D3-41/2012 z dne 29. 10. 2012. Tožnik je dne 19. 11. 2012 tožbo razširil na zgoraj navedeni sklep in odločbo ter uveljavljal vse pritožbene razloge iz 1., 2. in 3. točke 27. člena ZUS-1. Tožena stranka in tožnik sta si tekom postopka izmenjala več pripravljalnih vlog, katerih vsebine pa sodišče glede na obrazložitev sodbe ne povzema.

K 1. točki izreka: Tožba je utemeljena iz naslednjih razlogov: Tožena stranka se v pozivu k popravi vloge sklicuje na Merila za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev, in sicer na določbo tretjega odstavka 14. člena Meril, ki določa, da postopek za predčasno izvolitev v naziv, ki temelji na izjemnem dosežku kandidata, sprožijo trije redni profesorji, ki napišejo tri neodvisne utemeljitve. Vendar pa je zmotno stališče upravnega organa, da v kolikor dokazi (utemeljitve) k vlogi niso priloženi, ta ni popolna. Tožena stranka vloge tožnika ne bi smela zavreči v smislu drugega odstavka 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Po določbi drugega odstavka 140. člena ZUP mora stranka za svoje navedbe predložiti dokaze in jih, če je mogoče, predložiti. Če tega sama ne stori, zahteva to od nje uradna oseba, kakor je storila tudi v tem postopku. Če pa stranka v določenem roku ne predloži dokazov, organ samo zaradi tega ne sme zavreči vloge kot nepopolne po drugem odstavku 67. člena tega zakona, temveč mora postopek nadaljevati. To določa tretji odstavek 140. člena ZUP. Organ prve stopnje je s tem, ko je tožnikovo vlogo zavrgel po drugem odstavku 67. člena ZUP, ker v danem roku ni predložil dokazila, bistveno kršil pravila postopka in je zato odločba prve stopnje nezakonita. Ker te odločbe tožena stranka ni odpravila, je nezakonita tudi izpodbijana odločba.

Sodišče je zato tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1. Glede predloga tožnika naj sodišče odloči v sporu polne jurisdikcije: Sodišče ni sledilo predlogu tožnika, da bi odločilo v sporu polne jurisdikcije in ga samo imenovalo v naziv docenta; izhaja namreč iz stališča, da je potrebno toženi stranki prepustiti to pristojnost zaradi spoštovanja avtonomije visokošolskega zavoda in ne bi bilo primerno, da bi se toženi stranki to pristojnost odvzelo. Ocenilo je tudi, da zaradi tega narava stvari takega odločanja ne dopušča in da zato niso izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 65. člena ZUS-1. K 2. točki izreka: Ker je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani sklep odpravilo, ni podlage za povrnitev stroškov toženi stranki.