Jedro

Obveznost plačila porabljene vode je vezana na uporabo vodovodnega omrežja in ne na lastništvo poslovnega prostora.

Uporabnice vode glede obveznosti plačila zakonskih zamudnih obresti vselej nastopajo kot navadne sospornice, zaradi česar jima mora vsaka posebej oporekati.

Izrek

Pritožba petotožene stranke se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (6. in 11. točka izreka) potrdi.

Pritožba četrtotožene stranke se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (5. in 11. točka izreka) potrdi.

Pritožba drugotožene in sedmotožene stranke se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (3., 8. in 11. točka izreka) potrdi.

Pritožnice same krijejo pritožbene stroške.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v L. razveljavilo tudi v 1. in 3. točki izreka in predlog za izvršbo štelo za tožbo (1. točka izreka). Prvotoženi stranki je naložilo, naj tožeči stranki plača 19.216,26 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 127,63 SIT od dne 16.05.1996 dalje do plačila, od zneska 3.789,63 SIT od dne 16.05.1996 dalje do plačila, od zneska 13.917,50 SIT od dne 16.02.1997 do dne 18.02.1997, od zneska 13.738,50 SIT od dne 19.02.1997 dalje do plačila in od zneska 1.560,50 SIT od dne 16.03.1997 dalje do plačila (2. točka izreka). Drugotoženi stranki je naložilo, naj tožeči stranki plača 19.216,26 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 127,63 SIT od dne 16.05.1996 dalje do plačila, od zneska 3.789,63 SIT od dne 16.05.1996 dalje do plačila, od zneska 13.917,50 SIT od dne 16.02.1997 do dne 18.02.1997, od zneska 13.738,50 SIT od dne 19.02.1997 dalje do plačila in od zneska 1.560,50 SIT od dne 16.03.1997 dalje do plačila (3. točka izreka). Tretjetoženi stranki je naložilo, naj tožeči stranki plača 22.158,52 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 1.639,63 SIT od dne 22.09.1995 dalje do plačila, od zneska 5.305,38 SIT od dne 16.10.1995 do dne 16.10.1995, od zneska 1.682,13 SIT od dne 17.10.1995 do dne 29.12.1995, od zneska 1.540,13 SIT od dne 30.12.1995 do dne 09.10.1995, od zneska 1.302,63 SIT od dne 10.10.1996 dalje do plačila, od zneska 127,63 SIT od dne 16.05.1996 dalje do plačila, od zneska 3.789,63 SIT od dne 16.05.1996 dalje do plačila, od zneska 13.917,50 SIT od dne 16.02.1997 do dne 18.02.1997, od zneska 13.738,50 SIT od dne 19.02.1997 dalje do plačila in od zneska 1.560,50 SIT od dne 16.03.1997 dalje do plačila (4. točka izreka). Četrtotoženi stranki je naložilo, naj tožeči stranki plača 19.216,26 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 11.06.1999 dalje do plačila (5. točka izreka). Petototoženi stranki je naložilo, naj tožeči stranki plača 19.216,26 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 11.06.1999 dalje do plačila (6. točka izreka). Šestototoženi stranki je naložilo, naj tožeči stranki plača 19.216,26 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 11.06.1999 dalje do plačila (7. točka izreka). Sedmotoženi stranki je naložilo, naj tožeči stranki plača 19.216,26 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 127,63 SIT od dne 16.05.1996 dalje do plačila, od zneska 3.789,63 SIT od dne 16.05.1996 dalje do plačila, od zneska 13.917,50 SIT od dne 16.02.1997 do dne 18.02.1997, od zneska 13.738,50 SIT od dne 19.02.1997 dalje do plačila in od zneska 1.560,50 SIT od dne 16.03.1997 dalje do plačila (8. točka izreka). Osmotoženi stranki je naložilo, naj tožeči stranki plača 22.158,52 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 1.639,63 SIT od dne 22.09.1995 dalje do plačila, od zneska 5.305,38 SIT od dne 16.10.1995 do dne 16.10.1995, od zneska 1.682,13 SIT od dne 17.10.1995 do dne 29.12.1995, od zneska 1.540,13 SIT od dne 30.12.1995 do dne 09.10.1995, od zneska 1.302,63 SIT od dne 10.10.1996 dalje do plačila, od zneska 127,63 SIT od dne 16.05.1996 dalje do plačila, od zneska 3.789,63 SIT od dne 16.05.1996 dalje do plačila, od zneska 13.917,50 SIT od dne 16.02.1997 do dne 18.02.1997, od zneska 13.738,50 SIT od dne 19.02.1997 dalje do plačila in od zneska 1.560,50 SIT od dne 16.03.1997 dalje do plačila (9. točka izreka). Vse, kar je tožeča stranka zahtevala drugače, ali več, je zavrnilo (10. točka izreka). Sklenilo je še, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka (11. točka izreka).

V pravočasni pritožbi je petotožena stranka navedla, da nikoli ni prejela računa, ki se nanaša na uveljavljano terjatev, saj naj bi se vsi računi nanašali na hišni svet večstanovanjske stavbe S. 30. Sicer pa naj bi imela samostojni števec, zaradi česar naj bi račune plačevala samostojno. Nastopilo naj bi tudi zastaranje uveljavljane terjatve. Prav tako sodišče naj ne bi izvedlo dokazov, ki jih je tožena stranka predlagala za ugotovitev dejstva, da plačuje svojo vodo. Priglasila je pritožbene stroške.

V pravočasni pritožbi je četrtotožena stranka navedla, da je protispisen zaključek sodišča, da nobena izmed toženih strank ni ugovarjala dejstvu, da je porabnica vode. V vlogi z dne 23.12.2004 naj bi namreč bilo pojasnjeno, da lahko v tej vlogi nastopa le lastnik. Tožeča stranka bi po mnenju pritožnice lahko terjala plačilo dobavljene vode od najemnika le, če bi se najemnik in najemodajalec dogovorila, da najemnik plača obratovalni strošek neposredno dobavitelju. Sodišče naj bi brez dokaznega postopka zaključilo, da sta četrtotožena in tretjetožena stranka souporabnika vode. Pritožnica naj bi že med postopkom pojasnila, da je bila v relevantnem obdobju le najemnica prostora in da je obratovalne stroške plačala lastniku ali upravniku, ki sta prejela račun tožeče stranke. Kljub predlaganim dokazom pa je sodišče odločilo, da pritožnica ni zadostila dokaznemu bremenu v zvezi z dvojnim plačilom. Priglasila je pritožbene stroške.

V pravočasni pritožbi sta drugotožena in sedmotožena stranka navedli, da sta upravniku poravnali vse obveznosti, ki izvirajo iz tožbe. Sicer pa jima sodišče naj ne bi smelo naložiti obresti pred prejemom sklepa o izvršbi. Priglasili sta pritožbene stroške.

Pritožbe so bile vročene tožeči stranki, ki pa nanje ni odgovorila.

Pritožbe niso utemeljene.

Sodišče prve stopnje je po prepričanju sodišča druge stopnje pravilno uporabilo materialnopravne določbe Odloka o oskrbi z vodo (Uradni list SRS, št. 11/87, v nadaljevanju: Odlok). Zavezanci za plačilo porabljene vode so tako uporabniki - fizične ali pravne osebe, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovoda ali uporabljajo njegovo požarno varnostno funkcijo (primerjaj z določbami 3. in 24. člena Odloka). Obveznost plačila je torej vezana na uporabo vodovodnega omrežja in ne na lastništvo poslovnega prostora, kot navaja četrtotožena stranka. Zato je, upoštevajoč pravilne ugotovitve sodišča prve stopnje o souporabi najetega poslovnega prostora s tretjetoženo stranko (predzadnji odstavek sodbe na listovni številki 87), ob pomanjkanju drugačnih trditev in dokazov, pravilen tudi zaključek o souporabi vodovodnega omrežja in s tem nastali dolžnosti plačila četrtotoženke v smislu omenjenih določb Odloka.

Prav tako se sodišče druge stopnje v izogib ponavljanju strinja s pravilnimi ugotovitvami sodišča prve stopnje, nanašajočimi se na zatrjevana plačila upravniku poslovne stavbe (tretji in četrti odstavek sodbe na listovni številki 85), ter ugotovitvami v zvezi z ugovorom petotožene stranke, da ima svoj števec porabljene vode (drugi odstavek sodbe na listovni številki 85) in da je zaradi zastaranja prenehala pravica zahtevati izpolnitev obveznosti (razlogi sodbe na listovnih številkah 86 in 87).

V obravnavanem primeru se sodišče druge stopnje ne more spuščati v presojo pravilnosti stališča sodišča prve stopnje o neobstoju solidarnosti toženih strank in s tem navadnem sosporništvu v zvezi z uveljavljano glavnico, saj bi utegnilo spremeniti sodbo v škodo pritožnic (primerjaj z določbo 359. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju: ZPP). Ne glede na drugačno pravno naziranje, pa tožene stranke po prepričanju sodišča druge stopnje glede stranskih terjatev (obresti) vselej nastopajo kot navadne sospornice, torej kot samostojne stranke, ki jim dejanja ali opustitve ostalih sospornic ne koristijo ali škodujejo (primerjaj z določbo 195. člena ZPP); zamuda enega (solidarnega) dolžnika namreč nima učinka nasproti drugim dolžnikom (1. odstavek 421. člena Zakona o obligacijskih razmerjih). Zato je, upoštevajoč omenjeni sistem parcialnega učinkovanja dejanj oziroma opustitev do ostalih toženih strank in dejstvo, da drugotožena in sedmotožena stranka nista oporekali teku obresti pred sprejemom sklepa o izvršbi, sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko jima je naložilo plačilo te stranske terjatve skladno s tožbenim zahtevkom.

Sodišče druge stopnje ob reševanju pritožb tudi ni našlo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka (2. odstavek 350. člena ZPP), na katere pazi po uradni dolžnosti. Zato jih je kot neutemeljene zavrnilo ter sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (3., 5., 6., 8. in 11 točka izreka) kot zakonito in pravilno potrdilo (353. člen ZPP).

Ker pritožnice s pritožbo niso uspele, je sodišče druge stopnje odločilo, da same krijejo svoje pritožbene stroške (1. odstavek 154. v zvezi s 1. odstavkom 165. člena ZPP).