Jedro

Obrazložitev v odgovoru na tožbo ne more nadomestiti pomanjkljivega oz. ne obrazloženega izpodbijanega Obvestila. Tožena stranka ne more izpodbijanega Obvestila dopolnjevati z navajanjem manjkajočih konkretnih dejstev, na katerih naj bi odločitev v izpodbijani odločbi temeljila. Pomanjkljivosti more tožena stranka sanirati le v ponovnem postopku.

Izrek

Tožbi se ugodi. Obvestilo o nesprejemu ponudbe za izbor programa javnega dela za leto 2019, št. 11071-512/2018-6 z dne 18. 12. 2018, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim Obvestilom o nesprejemu ponudbe za izbor programa javnega dela za leto 2019 (v nadaljevanju izpodbijano Obvestilo), tožena stranka ni sprejela ponudbe tožeče stranke za izbor programa javnega dela Socialno vključevanje posebej ranljivih skupin, ki je prispela na Javno povabilo za izbor programov javnih del za leto 2019 (v nadaljevanju Javno povabilo). Iz obrazložitve izpodbijanega Obvestila izhaja, da je strokovna komisija ugotovila, da tožnik kot ponudnik ne izpolnjuje vseh pogojev določenih z Javnim povabilom. Iz evidence tožene stranke je razvidno, da je tožnik kršil pogodbene obveznosti iz naslova sklenjene pogodbe o izvedbi projekta v okviru programa „Usposabljanje na delovnem mestu“ 2017/2018, pogodba št. 11053-623/2018-9 z dne 27. 6. 2018. Ponudba je bila sklenjena s A. ( v nadaljevanju A.), katerega pravni naslednik je ponudnik B. (v nadaljevanju B.). Navedena kršitev je nastala 30. 10. 2018, od dneva kršitve pa še ni minilo 24 mesecev.

2. Tožeča stranka vlaga tožbo v upravnem sporu iz razloga nepopolne in zmotne ugotovitve dejanskega stanja, nepravilne uporabe materialnega prava ter uveljavlja kršitve pravil postopka. Tožnik kot univerzalni pravni naslednik spojenih javno socialnovarstvenih zavodov, kot tudi A. ni bil nikoli seznanjen o kršitvah navedene pogodbe, na katero tožena stranka opira svojo odločitev o nesprejemu ponudbe tožnika za izbor programa javnega dela za leto 2019. Glede na navedeno, da tožeča stranka ni bila obveščena o kršitvah, zaradi česar tudi ni mogla podati morebitnih ugovorov glede očitanih kršitev, je bilo tožeči stranki neposredno kršeno načelo pravice do pritožbe. Tožeča stranka graja pomanjkljivo obrazložitev izpodbijanega Obvestila tožene stranke tudi v delu, v katerem opira svojo odločitev, da od kršitve pogodbe še ni minilo 24 mesecev. Tožena stranka je z opustitvijo vročitve obvestila o kršitvi pogodbe „Usposabljanje na delovnem mestu“ 2017/2018 št. pogodbe 11053-628//2018-9 z dne 27. 6. 2018 sklenjena s CSD A, tožniku kršila temeljna načela določb Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), in sicer načelo zakonitosti in načelo pravic strank ter posledično načelo pravice do pritožbe.

3. Dokler akt ni vročen, z vidika nastopa pravnih posledic tako v razmerju do strank oz. drugih naslovnikov organa izdajatelja akt sploh ni izdan. Odločba, ki še ni bila vročena stranki, pravno še ne obstaja, in zato ne veže stranke in tudi ne organa, ki je formuliral vsebino odločbe. Tožeča stranka glede na izkazane okoliščine ugotavlja, da je tožena stranka izpodbijano Obvestilo izdala na podlagi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, in sicer je tožena stranka kot bistveno okoliščino za odločitev štela krivdni razlog na strani tožeče stranke, o katerem pa tožeča stranka nikoli ni bila obveščena. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijan akt odpravi.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo podaja ugovor pasivne legitimacije, saj tožena stranka kot jo navaja tožeča stranka, ne obstaja v evidenci AJPES-a 1oz. ni vpisana v sodni register in tako nima statusa pravne osebe. Izvajalec je lahko v tem primeru tožena stranka in ne območna služba, kot jo navaja tožeča stranka. Ne pravilno navedena tožena stranka, ki ne obstaja kot javni zavod je razlog, zaradi katerega mora sodišče tožbo zaradi ugovora pasivne legitimacije zavrniti. Tožena stranka pa iz previdnosti nadalje navaja, da je tožba tožeče stranke neutemeljena. Tožeča stranka je z Zavodom RS za zaposlovanje podpisala pogodbo o izvedbi projekta v okviru programa usposabljanja na delovnem mestu 2017/2018, katerega pa je tožeča stranka kršila, saj ni zagotovila mentorstva v predpisanem obsegu ur (90 ur). Kršitev je bila izvedena iz liste prisotnosti udeleženca in evidence ur mentorja za mesec oktober 2018, ki je podpisana s strani delavca in mentorja ter predložena v pregled toženi stranki. Zaradi navedene kršitve, na katero pa je tožena stranka opozorila tožečo stranko po e-mailu dne 5. 11. 2018 ter ji nato tudi zavrnila plačilo računa, zaradi očitne kršitve je posledično tožena stranka zavrnila ponudbo tožeče stranke. Tožeča stranka je toženo stranko obvestila z Obvestilom z dne 18. 12. 2018, da njene ponudbe na Javno povabilo ne sprejme. Tako se tožeča stranka spreneveda in zato je glede očitanih kršitev njena tožba neutemeljena.

5. Tožba je utemeljena.

6. Sodišče je tožečo stranko s sklepom, opr. št. II U 74/2019 z dne 12. 7. 2021 pozvalo, da v roku 3 dni sporoči pravilni naslov oz. sedež tožene stranke tako, da bo le-ta skladen z vpisom v sodni register, sicer bo sodišče tožbo zavrglo.

7. Tožena stranka je sledila pozivu sodišča in pravilno označila toženo stranko, in sicer Zavod RS za zaposlovanje, Rožna dolina, Cesta IX 6, 1000 Ljubljana. Sodišče pojasni kot to tudi izhaja iz navedenega sklepa, v zvezi z ugovorom aktivne legitimacije, da je sodna praksa že večkrat poudarila, da v primeru, če je kot stranka označena podružnica ali poslovna enota, ne gre za vprašanje stvarne legitimacije, pač pa za vprašanje nepopolnosti tožbe, kar zahteva postopanje sodišča po 81. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in mora v tem primeru sodišče stranki poslati tožbo v popravo. Glede na navedeno sodišče meni, da je ugovor stvarne legitimacije neutemeljen.

8. V obravnavani zadevi se je tožeča stranka prijavila na objavljeno Javno povabilo za izbor programov javnih del za leto 2019 z dne 23. 11. 2018, ki je bilo objavljeno na podlagi 47. člena ZUTD.

9. Predmet Javnega povabila je v konkretnem primeru izbor programov javnih del za leto 2019, in sicer za programe javnih del s področja socialnega varstva, programov javnih del, primernih izključno za vključevanje dolgotrajno brezposelnih oseb s I. do IV. Strokovne izobrazbe, programov javnih del s področja kmetijstva, vzgoje in izobraževanja ter športa, ter drugih programov javnih del. Cilj pa je izbor programov javnih del, za izvajanje katerih obstaja javni interes in v katere se bo lahko vključilo okvirno 2.800 dolgotrajno brezposelnih oseb. Javno povabilo je namenjeno spodbujanju zaposlitvenih programov ter razvoju novih delovnih mest v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi pri reševanju brezposelnosti na njihovih območjih. Sredstva se bodo zagotavljala iz proračuna RS ta leto 2019. 10. Javna ponudba je prav tako javni razpis (financiranje in zagotovitev sredstev je v javnem interesu), ki je po ustaljeni upravno sodni praksi specifičen tip postopka, kjer je ključnega pomena upoštevanje načela enakih možnosti zainteresiranih udeležencev, ki konkurirajo za javna sredstva. Glede na ustaljeno sodno prakso ima tožena stranka v zadevah javnih razpisov določena polja proste presoje v okviru primernosti strokovne presoje kriterijev2. Pri tem pa je predmet sodne presoje ali je odločitev o izbiri ustrezno obrazložena in utemeljena in ali so pri tem upoštevana vsa ključna dejstva in dokazi, ter ali je bila vloga obravnavana v skladu z razpisanimi merili in po predpisanem postopku. V upravnem sporu se namreč presoja zakonitost in pravilnost upravnih aktov.

11. Po mnenju tožene stranke naj bi tožeča stranka kršila pogoje iz Javnega povabila „4.1. Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci“ je v 7. točki določeno, da v zadnjih 24 mesecih pred oddajo ponudbe niso kršili pogodbenih obveznosti izvajanja programov aktivne politike zaposlovanja, ki se nanašajo na vsebino programov ali namensko porabo sredstev. Iz opombe izhaja, da se za vsebinske kršitve in namensko porabo sredstev šteje: sporazumno prenehanje na pobudo delodajalca ali predčasna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca iz poslovnih razlogov; izvajanje pogodbe v nasprotju s potrjenim programom; predčasna prekinitev pogodbe s strani zavoda zaradi razloga na strani delodajalca.

12. Iz obrazložitve izpodbijanega Obvestila izhaja, da je kršitev sklenjene pogodbe nastala 30. 10. 2018 in od dneva kršitve še ni minilo 24 mesecev. Šele v odgovoru na tožbo tožena stranka pojasni za kakšno kršitev gre, oz. kakšno kršitev očita tožeči stranki, in sicer da le ta ni zagotovila mentorstva v predpisanem obsegu ur. Kršitev je bila izvedena iz liste prisotnosti udeleženca in evidence ur mentorja za mesec oktober 2018, ki je podpisana s strani delavca in mentorja ter predložena v pregled toženi stranki.

13. Sodišče pojasnjuje, da obrazložitev v odgovoru na tožbo ne more nadomestiti pomanjkljivega oz. ne obrazloženega izpodbijanega Obvestila. Po mnenju sodišča gre za takšne bistvene pomanjkljivosti izpodbijanega Obvestila, ki jih tožena stranka v sodnem postopku ne more (več) odpraviti. Tako v konkretnem primeru tožena stranka ne more izpodbijanega Obvestila dopolnjevati z navajanjem manjkajočih konkretnih dejstev, na katerih naj bi odločitev v izpodbijani odločbi temeljila. Pomanjkljivosti more tožena stranka sanirati le v ponovnem postopku3. 14. Sodišče pritrjuje navedbam tožeče stranke, da izpodbijano Obvestilo nima razlogov o odločilnih dejstvih, zaradi česar ga ni mogoče preizkusiti. Sodišče ugotavlja, da je bila v obravnavanem primeru storjena bistvena kršitev pravil postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena ZUS-1, saj se izpodbijanega Obvestila ne da preizkusiti, zato je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano Obvestilo odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek (3. točka prvega odstavka 64. člena ZUS-1). Pri tem je tožena stranka vezana na pravno mnenje sodišča glede na njegova stališča, ki se tičejo postopka (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

15. V ponovnem postopku izdana odločba oz. Obvestilo bo moralo biti obrazloženo v skladu z zakonom tako, da bo njegovo materialno zakonitost mogoče preizkusiti. Obrazložitev organa izpodbijanega Obvestila mora zadostiti pogojem iz 214. člena ZUP. Slednji določa, da mora biti upravna odločba obrazložena tako, da obsega: 1. razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih; 2. ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto; 3. razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov; 4. navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba; 5. razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo in 6. razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank. Postopek za njeno izdajo pa bo organ moral voditi ob uporabi in razlagi določil Javnega razpisa in se opredeliti do navedb tožeče stranke.

16. Zaradi kršitev pravil postopka, ki jih mora odpraviti organ, odločanje o vsebini upravnega akta ni bilo mogoče, zato sodišče samo ni moglo odločiti o stvari (analogna uporaba prvega odstavka 65. člena ZUS-1). Prav tako se zato v sodbi ni opredeljevalo do drugih tožbenih navedb in tudi ni razpisalo glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega Obvestila ter podatkov spisa očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti, zato je sodišče odločilo na seji (prva alineja 2. odstavka 59. člena ZUS-1).

1 Agencija RS za javnopravne evidence in storitve. 2 Tako tudi sodba Vrhovnega sodišča RS, opr. št. X Ips 19372013 z dne 17. 3. 2015. 3 Upravno sodišče RS, sodba in sklep, opr. št. I U 1918/2020 z dne 18. 12. 2020.