Up-489/04 - 4

11. 7. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe samostojnega podjetnika A. A., s.p., Ž., na seji senata dne 21. junija 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 1036/2000 z dne 16. 4. 2004 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.Pritožnik vlaga ustavno pritožbo zaradi obveznosti, ki mu je bila naložena iz naslova prometnega davka. V njej zatrjuje najprej kršitev načel pravne države (2. člen Ustave), ker nista bili spoštovani načeli materialne resnice in zaslišanja stranke iz 8. in 9. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99 in nasl. – ZUP). Pristojni davčni organ je namreč ugotovil, da evidenca nabavljenega materiala ni vodena ažurno. Zato je štel, da gre za nenamensko porabo materiala. Vendar pritožnik temu oporeka, saj je bil nabavljeni material prodan kot nepredelan ali kot (pol)izdelek. Ker tega ni imel možnosti dokazati, poudarja, da temelji njegova davčna obveznost na formalni resnici. Nadalje zatrjuje, da je položaj, nastal z izpodbijano sodbo, v neskladju z načelom enakosti (drugi odstavek 14. člena Ustave), saj je zaradi naknadno obračunanega davka na nabavljeni material v enakem položaju kot končni potrošnik oziroma je zaradi obdavčitve končne potrošnje dvakratno obdavčen in s tem v neenakem položaju s končnim potrošnikom. Zatrjuje še kršitev lastninske pravice (33. člen Ustave), ker je naloženo davčno obveznost poravnal iz svojih osebnih sredstev oziroma mu izpolnitev obveznosti ni bila priznana kot davčni odhodek.

2.Pritožnik v ustavni pritožbi z oporekanjem ugotovitvam davčnega postopka v bistvu ugovarja pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja, kar samo po sebi ne more biti predmet presoje Ustavnega sodišča. Ustavno sodišče namreč ni nadaljnja instanca v postopku in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotovitvi dejanskega stanja. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali so bile z izpodbijanimi odločitvami kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Pritožnik se zato pri utemeljevanju ustavne pritožbe ne more sklicevati na 2. člen Ustave, saj ta ne ureja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, temveč temeljna ustavna načela (načela pravne države). Glede na navedeno je Ustavno sodišče preizkušalo le očitka o kršitvi drugega odstavka 14. člena in 33. člena Ustave.

3.Enakost pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave) se na področju sodnih postopkov odraža kot pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Da bi bila ta pravica pritožniku kršena, se pravi, da bi bilo v zvezi z njegovo obveznostjo iz naslova prometnega davka odločeno drugače, kot se sicer redno odloča v vsebinsko podobnih primerih, iz njegovih navedb ne izhaja. Prav tako so neutemeljene navedbe o kršitvi lastninske pravice (33. člen Ustave). Zgolj z navedbami, da je moral odmerjeni prometni davek plačati iz svojih osebnih sredstev, pritožnik ne more utemeljiti posega v lastninsko pravico (prim. sklep št. Up-21/03 z dne 7. 5. 2004; točka 6 obrazložitve).

4.Ker z izpodbijano odločbo očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot to zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan