Jedro

Ker torej dolžnik ni izkazal, da naj bi imela kraja telefonskega aparata po pogodbenih določilih avtomatično za posledico tudi prenehanje njegove obveznosti plačevanja telefonskih storitev (dolžnik ne zatrjuje, da bi o kraji obvestil upnika), je prvostopenjsko sodišče pravilno ocenilo, da dolžnik v svojem ugovoru ni navedel takšnih pravno relevantnih dejstev, ki bi lahko imela za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi, s katerim mu je bilo naloženo plačilo zneska 54.620,00 SIT z obrestmi in dovoljena za primer neplačila izvršba na njegove premičnine.

Zoper sklep se pritožuje dolžnik in v pritožbi opozarja, da je že v svojem ugovoru zoper sklep o izvršbi pojasnil, da je v letu 2003 prijavil na Policijski postaji v A. krajo mobilnega aparata. Ker je v sklepu o izvršbi pisalo v pravnem pouku, da mora predložiti za svoje trditve dokaze, je na policijski postaji zaprosil za potrdilo o prijavi kraje, vendar so mu odvrnili, da potrdil ne dajejo, temveč prijavo pošljejo na pristojno sodišče. Dokaza torej ne more predložiti, lahko pa predlaga priče, kot so starši, brat in nekaj prijateljev.

Pritožba ni utemeljena.

Upnikova terjatev temelji na izpisku iz poslovnih knjig, ki izkazuje terjatev do dolžnika iz naslova telefonske naročnine od avgusta 2003 do decembra 2003. Dolžnik je sicer res v ugovoru zoper sklep o izvršbi pojasnil, da naj bi mu mobilni aparat ukradli, da je krajo prijavil Policijski postaji Ajdovščina ter da mu o tem niso dali potrdila, temveč so mu pojasnili, da prijavo pošljejo na pristojno sodišče, vendar je prvostopenjsko sodišče kljub temu njegov ugovor pravilno zavrnilo. Ugovor zoper sklep o izvršbi, ki je izdan na podlagi verodostojne listine, se namreč šteje za obrazloženega le v primeru, če v njem dolžnik navede taka pravno relevantna dejstva, ki imajo za posledico, če se izkažejo za resnična, zavrnitev zahtevka in če so sočasno predloženi za taka dejstva tudi dokazi. Dolžnik ni oporekal naročniškemu razmerju z upnikom, zatrjuje le, da telefonske storitve ni dolžan plačati, ker mu je bil telefon ukraden. Ker pa gre za pogodbeno razmerje med strankama, bi kraja telefonskega aparata lahko imela za posledico prenehanje njegove obveznosti le, če bi to predvidela pogodbena določila. Ugotavljanje vsebine pogodbe predstavlja namreč ugotavljanje dejanskega stanja, zato so stranke tiste, ki morajo sodišču pogodbo predložiti in pojasniti njeno vsebino. Ker torej dolžnik ni izkazal, da naj bi imela kraja telefonskega aparata po pogodbenih določilih avtomatično za posledico tudi prenehanje njegove obveznosti plačevanja telefonskih storitev (dolžnik niti ne zatrjuje, da bi o kraji obvestil upnika), je prvostopenjsko sodišče pravilno ocenilo, da dolžnik v svojem ugovoru ni navedel takšnih pravno relevantnih dejstev, ki bi lahko imela za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka.

Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2.tč. 365.čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15.čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ).