Jedro

Ker z vpisom združitve v register firm prenosna zadruga ugasne (prvi odstavek 5. člena avstrijskega zakona), s tem preneha tudi njena pravna subjektiviteta. Prenosna zadruga zaradi vpisane pripojitve ne obstaja več, ne more biti niti pravna oseba, niti nosilec pravic in obveznosti v materialnopravnem razmerju, ne nosilec pravic in obveznosti v procesnem razmerju. To pa tudi pomeni, da neobstoječa zadruga ne more imeti sposobnosti biti stranka.

Opredelitev neobstoječe pravne osebe kot upnice v izvršilnem postopku je ovira oziroma pomanjkljivost, ki je že v času vložitve izvršilnega predloga ni bilo mogoče odpraviti (prvi odstavek 83. člena ZPP/77), ni pa je mogoče odpraviti niti po določbi prvega odstavka 81. člena sedanjega ZPP.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi, izpodbijani sklepi sodišč druge in prve stopnje ter vsa opravljena procesna dejanja se razveljavijo, predlog za izvršbo pa zavrže. Upnica sama krije svoje stroške odgovora na zahtevo za varstvo zakonitosti.

Obrazložitev

Upnica Posojilnica B. je vložila 19.12.1996 izvršilni predlog na podlagi sporazuma, ki ga je z dolžnikom kot zastaviteljem sklenila na podlagi 251.c člena takratnega Zakona o izvršilnem postopku (ZIP; Uradni list SFRJ, št. 20/78 s kasnejšimi spremembami). Zaradi izterjave 826.560 DEM s pp je predlagala izvršbo na dolžnikove nepremičnine in premičnine. Izvršilno sodišče je s sklepom z dne 14.1.1997 dovolilo predlagano izvršbo. Dolžnikov ugovor je zavrnilo, dolžnikovo pritožbo proti temu sklepu je pritožbeno sodišče tudi zavrnilo. V nadaljnjem postopku je izvršilno sodišče zavrnilo tudi dolžnikov ugovor po izteku roka, pritožbeno sodišče pa njegovo pritožbo proti temu sklepu. Izvršilno sodišče je kasneje dovolilo tudi izvršbo na dodatno izvršilno sredstvo, in sicer na dolžnikova denarna sredstva na kateremkoli računu in hranilni vlogi, izvršbo na nepremičnine pa je ustavilo zaradi dveh neuspelih dražb in izteka roka za nov predlog. Izvršba se tako nadaljuje z izvršilnimi sredstvi na dolžnikovo premično premoženje in na dolžnikova denarna sredstva.

Med izvršilnim postopkom je dolžnik z vlogo z dne 17.1.2002 zahteval, da izvršilno sodišče zavrže izvršilni predlog, ker je ugotovil, da v izvršilnem predlogu navedena upnica že ob vložitvi tega predloga ni več obstajala, ker se je pripojila k Posojilnici C. Izvršilno sodišče je 8.6.2002 izdalo še sklep o določitvi izvršitelja, proti kateremu se je dolžnik pritožil iz istega razloga. Dolžnikovo zahtevo za zavrženje izvršilnega predloga je obravnavalo kot nov ugovor po izteku roka in ga s sklepom z dne 9.4.2003 zavrglo, v istem sklepu pa je v izreku pod točko 3 vzelo na znanje, da se namesto prvotne upnice Posojilnice B. nova upnica sedaj glasi Posojilnica C. z istim naslovom. Dolžnik se je pritožil tudi proti temu sklepu.

Sodišče druge stopnje je obe pritožbi zavrnilo in potrdilo oba izpodbijana sklepa sodišča prve stopnje.

Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije v pravočasni zahtevi za varstvo zakonitosti (v nadaljevanju zahteva) v celoti izpodbija sklep druge stopnje in oba navedena sklepa prve stopnje. Uveljavlja bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Uradni list RS, št. 36/2004 - UPB2) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ; Uradni list RS, št. 40/2004 - UPB1), ker sta sodišči z nezakonitim postopanjem dolžniku odvzeli možnost obravnavanja pred sodiščem; nadalje bistveno kršitev določb postopka iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ker se je izvršilnega postopka udeleževal nekdo, ki ne more biti stranka tega postopka; pa še bistveno kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ker sta sodišči uporabili prvi in drugi odstavek 56. člena ZIZ, pri tem pa smiselno nepravilno uporabili prvi in tretji odstavek 24. člena ZIZ, nista pa uporabili določb prvega odstavka 76. člena ZPP, 80. člena ZPP in prvega in petega odstavka 81. člena ZPP ter prvega odstavka 2. člena ZIZ v povezavi s 179. členom ZPP in prvim odstavkom 189. člena ZPP v njihovi procesnopravni in materialnopravni vsebini, kar je vplivalo na zakonitost in pravilnost njune odločitve. Zato zahteva predlaga, da se izpodbijani sklepi v celoti razveljavijo in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Zahteva najprej povzema vsebino dolžnikove vloge z dne 17.1.2002 in nato na kratko vsebino izpodbijanih sklepov. Opozarja, da iz originala in overjenega prevoda izpiska iz avstrijskega sodnega registra izhaja, da se je prvotna upnica na podlagi pogodbe o združitvi z dne 26.9.1996 in sklepa generalne skupščine z istega dne kot prenosna zadruga združila s Posojilnico C. kot prevzemno zadrugo. Z vpisom združitve v sodni register, ki je vsebinsko primerljiv z določbo prvega odstavka 511. člena slovenskega Zakona o gospodarskih družbah (ZGD; Uradni list RS, št. 15/2005 - UPB1), je prvotna upnica prenehala obstajati, saj je s pripojitvijo spremenila svojo pravno identiteto. Ker je v izvršilnem predlogu z dne 18.12.1996 navedena kot upnica pravna oseba, ki po neprerekanih trditvah dolžnika ni več obstajala, prvotna upnica ni več imela lastnosti, ki bi ji zagotavljala položaj stranke v postopku. Sposobnost biti stranka pa je ena od temeljnih procesnih predpostavk za dopustnost izvršilnega predloga in tudi za uvedbo izvršilnega postopka, saj postopek ni mogel začeti teči in tudi ni mogel biti voden. Gre za tako pomanjkljivost, ki je ni mogoče odpraviti in ki tudi ne omogoča nadaljevanja z osebo, ki ima zahtevano lastnost. Zahteva se pri tem sklicuje na sodno prakso in še opozarja, da mora sodišče ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti na sposobnost tistega, ki nastopa kot stranka, biti stranka in na pravdno sposobnost, kar velja tudi za izvršilni postopek. Sodišči sta po vsebini napačno opredelili dolžnikovo vlogo z dne 17.1.2002 kot ugovor po izteku roka, saj ni vsebovala okoliščini iz 56. člena ZIZ. Zaradi napačnih izhodišč tudi nista upoštevali 80. člena ZPP in petega odstavka 81. člena ZPP, na podlagi katerih bi morali razveljaviti vsa opravljena izvršilna dejanja in predlog za izvršbo zavreči. Ker nista tako ravnali, je prišlo do procesne kršitve iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in tudi relativne kršitve iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 80. členom in petim odstavkom 81. člena ZPP.

Po mnenju zahteve je materialnopravno in procesnopravno zmotna ugotovitev obeh sodišč, da je namesto prvotne upnice vstopila v izvršilni postopek nova upnica. Pogoji za tako odločitev iz tretjega odstavka 24. člena ZIZ niso bili izpolnjeni, saj je do spremembe upnice prišlo pred vložitvijo izvršilnega predloga. Nova upnica s priglasitvijo udeležbe v vlogi z dne 19.2.2002 ni mogla prevzeti izvršbe namesto prvotne upnice, saj se izvršilni postopek zaradi neobstoja prvotne upnice še niti ni mogel začeti in ga z novo upnico tudi ni bilo mogoče nadaljevati.

Glede na vsebino notarskega potrdila o združitvi prvotne in nove upnice na podlagi pogodbe z dne 26.9.1996 ni bilo načeloma nobene ovire, da bi nova upnica na podlagi prvega odstavka 24. člena ZIZ vložila izvršilni predlog, sodišče pa dovolilo predlagano izvršbo, vendar pa bi morala biti v izvršilnem predlogu kot upnica označena ona, ne pa prvotna upnica. Nova upnica bi torej morala izvršbo šele predlagati, iz že pojasnjenih razlogov pa je ne more prevzeti in nadaljevati. Ker sodišči nista ravnali po navedenih zakonskih določbah, sta dolžniku odvzeli možnost obravnavanja pred sodiščem. Posledica uveljavljanih kršitev je tudi napačna uporaba materialnopravne in procesne vsebine 289. člena ZIZ, kot je veljal v času odločanja obeh sodišč, pri odločitvi o določitvi izvršitelja, kar predstavlja relativno procesno kršitev.

Zahteva je bila vročena novi upnici, ki v odgovoru predlaga njeno zavrnitev, ker pripojitev ni bila dokončna s pogodbo in sklepom generalne skupščine z dne 26.9.1996, temveč šele s pravnomočnostjo vpisa v sodni register. Iz potrdila, ki sta ga predložili obe stranki, pa izhaja, da je bila na dan 22.5.1997 prvotna upnica pripojena k novi. Izvršilni predlog je bil torej vložen pred datumom vpisa pripojitve v sodni register. Zato ne gre za neodpravljivo pomanjkljivost. Upnica jo je sanirala s svojo vlogo z dne 18.2.2002. Sicer pa ima pripojitev tako ali tako za posledico univerzalno pravno nasledstvo, zaradi česar ne gre za subjektivno spremembo na aktivni strani, ki bi terjala soglasje nasprotne stranke. Upnica še meni, da sta sodišči pravilno opredelili vlogo dolžnika kot ugovor, saj je neobstoj upnice ugovor, ki preprečuje izvršbo v smislu 55. člena ZIZ in bi ga moral dolžnik uveljavljati v pravočasnem ugovoru, ne pa v ugovoru po izteku roka.

Zahteva je utemeljena.

Sposobnost biti stranka je sposobnost biti nosilec pravic in obveznosti v procesnem razmerju. Ta sposobnost je v tesni zvezi s pravno sposobnostjo, to je sposobnostjo biti nosilec pravic in obveznosti materialnega prava. Po prvem odstavku 76. člena ZPP je pravdna stranka lahko vsaka fizična in pravna oseba. Sodišče mora v skladu z 80. členom ZPP ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti med drugim tudi, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, sploh lahko pravdna stranka. Če gre za odpravljivo pomanjkljivost, sodišče ravna po prvem odstavku 81. člena ZPP, če pa pomanjkljivosti ni mogoče odpraviti, mora na podlagi petega odstavka 81. člena ZPP razveljaviti vsa opravljena pravdna dejanja in zavreči tožbo. Enake določbe je vseboval v prvem odstavku 77. člena, v 82. členu, v prvem in petem odstavku 83. člena tudi ZPP/77, ki se je uporabljal v času vložitve izvršilnega predloga. Po obeh zakonih je nesposobnost biti stranka procesna ovira, zaradi katere ni mogoče izdati meritorne odločbe oziroma je taka odločba obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo postopka iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (prej pa iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP/77), na katero mora tudi pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti. Navedene zakonske določbe veljajo na podlagi 15. člena ZIZ (oziroma prej 14. člena ZIP) tudi za izvršilni postopek.

V obravnavani zadevi kot upnica nastopa tuja pravna oseba. Ker gre zato za razmerje z mednarodnim elementom, je treba sposobnost take osebe biti stranka presojati na podlagi četrtega odstavka 87. člena Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (ZMZPP; Uradni list RS, št. 56/99) v zvezi s 17. členom tega zakona po pravu njene pripadnosti, torej po pravu države, po katerem je bila ustanovljena (podobno je določal tudi Zakon o ureditvi kolizije zakonov s predpisi drugih držav v določenih razmerjih - Uradni list SFRJ, št. 63/82 in 72/82 - v četrtem odstavku 79. člena v zvezi s 17. členom, ki se je še uporabljal v času vložitve izvršilnega predloga). Združitev zadrug je v avstrijskem pravu urejena v posebnem zveznem Zakonu o združitvi zadrug in o spremembi obrtnega reda (Uradni list Republike Avstrije, št. 93/80). Ta v prvem odstavku 5. člena glede združitve s pripojitvijo določa, da z vpisom združitve v register zadrug po sedežu zadruge, ki prenaša premoženje, preide to premoženje vključno z dolgovi na prevzemno zadrugo, prenosna zadruga pa ugasne. Združitev s pripojitvijo pa je po 2. členu navedenega zakona dopustna le na podlagi sklepa generalne skupščine vsake zadruge in pisne pogodbe o združitvi. V letu 1991 sta se na podlagi sprememb Trgovinskega zakona in Zakona o registrih dotakratni posebni trgovinski in posebni zadružni register združila v enotni register firm.

Iz izpiska iz tega registra izhaja vpis, da je bila Posojilnica C. (nova upnica) kot prevzemna zadruga združena s Posojilnico B. (prvotna upnica), registrirano zadrugo z omejenim jamstvom kot prenosno zadrugo na podlagi pogodbe o združitvi z dne 26.9.1996 in sklepa generalne skupščine z istega dne. Na ta izpisek in tudi potrdilo notarja sta se sklicevala tako nova upnica v izjavi z dne 19.2.2002, kot dolžnik v zahtevi z dne 17.1.2002, le da je dolžnik zatrjeval, da je do vpisa prišlo že pred vložitvijo izvršilnega predloga, upnica pa se o tej okoliščini ni izjavila. Zato zahteva v zvezi s tem tudi govori o neprerekani dolžnikovi trditvi. Upnica v odgovoru na zahtevo sedaj zatrjuje, da je bil izvršilni predlog vložen pred 22.5.1997 in se pri tem datumu sklicuje na notarsko potrdilo. Navedeni datum pa ni datum vpisa v register firm, kot bi bilo mogoče razumeti upnico, pač pa datum sestave notarskega potrdila o stanju v registru na ta dan. Datum vpisa v register firm izhaja iz izpiska, na katerega se tudi sklicujeta upnica in dolžnik, saj je pri že prej povzeti vsebini vpisa o pripojitvi navedena številka 8, pri njej pa je označeno, da je bil ta vpis izveden 7.12.1996 (listna številka 173 spisa).

Ker z vpisom združitve v register firm prenosna zadruga ugasne (prvi odstavek 5. člena že navedenega avstrijskega zakona), s tem preneha tudi njena pravna subjektiviteta. Prenosna zadruga zaradi vpisane pripojitve ne obstaja več, ne more biti niti pravna oseba, niti nosilec pravic in obveznosti v materialnopravnem razmerju (aktivo in pasivo njenega premoženja ima prevzemna zadruga), ne nosilec pravic in obveznosti v procesnem razmerju. To pa tudi pomeni, da neobstoječa zadruga ne more imeti sposobnosti biti stranka.

Prav to se je zgodilo v obravnavani zadevi. Zaradi pripojitve prvotne upnice k drugi zadrugi na podlagi sklepa generalne skupščine in pogodbe z dne 26.9.1996, ki je bila vpisana v register firm 7.12.1996, je v izvršilnem predlogu, ki ga je vložila 19.12.1996, kot upnica navedena pravna oseba, ki takrat ni več obstajala. Opredelitev neobstoječe pravne osebe kot upnice je tudi po mnenju vrhovnega sodišča ovira oziroma pomanjkljivost, ki je že v času vložitve izvršilnega predloga ni bilo mogoče odpraviti (prvi odstavek 83. člena ZPP/77), ni pa je mogoče odpraviti niti po določbi prvega odstavka 81. člena sedanjega ZPP. Obe sodišči bi morali na to pomanjkljivost paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka, po prejemu dolžnikove zahteve oziroma opozorila pa vsaj vsebinsko preveriti njegova zatrjevanja ne glede na takratni stadij izvršilnega postopka. Ker nista tako ravnali, je prvo sodišče storilo bistveno kršitev določb postopka iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, pritožbeno sodišče pa je o tej pritožbeno uveljavljani procesni kršitvi napačno odločilo zaradi zmotnega izhodišča, da bi to dolžnik lahko uveljavljal le v pravočasnem ugovoru. Ne gre za prepozno opozorilo ali ugovor dolžnika, pač pa za opustitev samih sodišč, da na navedeno pomanjkljivost pazita po uradni dolžnosti. Zato je tudi pritožbeno sodišče storilo isto procesno kršitev kot prvo sodišče. Nemožnost odprave pomanjkljivosti pri sposobnosti biti stranka ima po petem odstavku 81. člena ZPP in tudi po tretjem odstavku 354. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ za posledico razveljavitev vseh opravljenih procesnih dejanj in zavrženje tožbe oziroma izvršilnega predloga. V obravnavani izvršilni zadevi taka odločitev torej zajema tudi razveljavitev sklepa pritožbenega sodišča in sklepov sodišč prve stopnje v delu, v katerem se nanašata na spremembo upnice in na določitev izvršitelja. Zato se vrhovno sodišče ni podrobneje ukvarjalo z ostalimi sicer pravilnimi razlogi zahteve, saj to ni bilo potrebno. V odgovor upnici le še pojasnjuje, da univerzalno pravno nasledstvo ne more nadomestiti neobstoja pravne subjektivitete stranke v času vložitve izvršilnega predloga ali tožbe. O tem se je že oblikovala sodna praksa, npr. v zadevi III Ips 65/2002, o nemožnosti odprave pomanjkljivosti pri sposobnosti biti stranka v podobnih situacijah pa npr. v zadevah II Ips 157/2000, II Ips 47/2001, II Ips 186/98 in drugih.

Po vsem obrazloženem je vrhovno sodišče ugodilo zahtevi in na podlagi tretjega odstavka 379. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 391. člena ZPP in 15. členom ZIZ odločilo kot v izreku te odločbe.

Odločitev o upničinih stroških za odgovor na zahtevo temelji na določbah prvega odstavka 165. člena ZPP, prvega odstavka 154. člena ZPP in 15. člena ZIZ.