Jedro

Pritožbena graja, da bi sodišče prve stopnje moralo za ugotavljanje višine predlagateljevih prihodkov iz naslova kmetijske in strojne dejavnosti postaviti izvedenca, ni utemeljena. Pregled spisa namreč pokaže, da je predlagatelj na prvem naroku za glavno obravnavo 21. 11. 2023 za namene ugotavljanja, ali je njegov rovokopač v stanju, da se z njim opravlja delo, predlagal izvedenca gradbene mehanizacije, v vlogi z dne 22. 11. 2023 (s katero je odgovoril na vlogo nasprotne udeleženke, ki mu je bila vročena na naroku dan prej) pa je predlagal postavitev izvedenca kmetijske stroke glede ugotavljanja donosnosti njegove kmetije ter izvedenca kmetijske oziroma gradbene mehanizacije glede ugotavljanja zmožnosti opravljanja dela z delovnim strojem (rovokopačem). Sodišče prve stopnje je pozneje, in sicer z dopisom z dne 7. 12. 2023, udeleženca obvestilo, da ocenjuje, da je stvar zrela za razsojo, in ju pozvalo, naj se izjavita, ali soglašata, da sodišče o zadevi odloči brez razpisa nadaljnjega naroka za glavno obravnavo. Predlagatelj z elektronskim sporočilom z dne 11. 12. 2023 sodišču sporočil, da z navedenim soglaša. To po prepričanju sodišča druge stopnje pomeni, da je soglašal z oceno sodišča prve stopnje, da je stvar zrela za razsojo in da lahko sodišče odloči brez razpisa nadaljnjega naroka za glavno obravnavo. Zato se ne more v pritožbi uspešno sklicevati na to, da zadeva še ni bila zrela za razsojo, ker dokaz, ki ga je predlagal pred pozivom sodišča z dne 7. 12. 2023, ni bil izveden (gre za ravnanje v nasprotju s predhodnimi dejanji, lat. venire contra factum proprium).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Predlagatelj in nasprotna udeleženka nosita sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlagateljev predlog za znižanje preživnine, ki je bila določena s sklepom Okrožnega sodišča na Ptuju II N 124/2019 in dopolnilni sklep Višjega sodišča v Mariboru III Cp 247/2020 za mld. otroka A. A. in B. B. (I. točka izreka) ter odločilo, da vsak udeleženec krije svoje stroške postopka.

2. Zoper citirani sklep vlaga pravočasno pritožbo predlagatelj. Sklep izpodbija v celoti iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in napadeni sklep razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Graja protispisnost, napačno uporabo materialnega prava, pa tudi zavrnitev njegovih dokaznih predlogov. Izpostavlja, da bi sodišče prve stopnje moralo opraviti primerjavo med dejanskimi okoliščinami v času prvotne določitve preživnine, in tistimi, ki so aktualne ob odločanju o predmetnem predlogu, tega pa ni storilo. Graja dejansko ugotovitev sodišča prve stopnje, da predlagatelj še naprej pridobiva dohodek iz kmetijske in strojne dejavnosti, in navaja, da takšna ugotovitev nima podlage v spisnem gradivu. Prav nasprotno, izkazal je, da zaradi zdravstvenih težav ni sposoben opravljati obeh dejavnosti, prav tako pa se mu v posledici nezmožnosti plačevanja preživnine bile zarubljene najboljše kmetijske površine, star delovni stroj pa je nezmožen dela, predlagatelj pa nima finančnih sredstev za njegovo popravilo. Za dokazovanje slednjega dejstva je predlagatelj predlagal dva izvedenca, ki ju je sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrnilo, niti ni obrazložilo zavrnitve tega dokaznega predloga. Enako velja za izvedenca kmetijske stroke, ki bi lahko ocenil donosnost majhne kmetije, ki je zaradi zarubljenih zemljišč praktično ni več. Graja tudi oceno stroškov preživljanja. Graja, da je nasprotna udeleženka v spis vložila fotografija, ki so bile posnete pred vložitvijo predmetnega predloga za znižanje preživnine oziroma pred nastankom spremenjenih okoliščin, tega pa sodišče v svoji dokazni oceni ni upoštevalo. Pojasnjuje, da prejema nižjo plačo, delati mora nadure, ki mu poleg vseh drugih okoliščin preprečujejo popoldansko delo. Na njegovo delazmožnost vpliva tudi poškodba ramena, na dohodkovno zmožnost pa tudi rubež nepremičnin, saj mu je bila odprodana najboljša kmetijska zemlja oziroma njivske površine, ki so prinašale najvišji donos. V izvršilnem postopku mu je bilo prodano 42% kmetijskih površin, saj je prej imel 2,95 hektarja, v izvršilnem postopku pa je bilo odtujenih 1,25 hektarja. Zaradi tega mu je zmanjšan dohodek iz kmetijske dejavnosti za več kot polovico, stroški kmetovanja pa niso pokriti z donosi, saj so fiksni stroški, predvsem vzdrževanje starih traktorjev, ostali enaki. Upoštevaje navedeno, so predlagateljevi prihodki nižji vsaj za 1.000,00 EUR in se preživlja pod pragom revščine, saj so v njegovo plačo zajeti tudi stroški prevoza na delo in malico. Ko poravna položnice, mu za preživljanje ostane manj kot 200,00 EUR, po drugi stranki pa je nasprotna udeleženka iz naslova rubeža prejela 42.000,00 EUR. Priglaša pritožbene stroške.

3. Nasprotna udeleženka v odgovoru na pritožbo predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne. Priglaša stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP). Določbe ZPP so uporabljene na podlagi z 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1).

6. Pritožbeni preizkus pokaže, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo uradno upoštevnih kršitev postopka, da je sicer zagrešilo pritožbene uveljavljane kršitve postopka, vendar to na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa ni vplivalo, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju.

7. V predmetni zadevi je predlagatelj vložil predlog za spremembo (znižanje) preživnine. Materialnopravno podlago za spremembo preživnine predstavlja določba prvega odstavka 197. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ DZ), v skladu s katero sodišče na predlog upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena. Te spremenjene razmere morajo biti bistvene, manjše spremembe potreb upravičenca ali zmožnosti zavezanca ne zadoščajo za spremembo višine preživnine.1

8. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da sta udeleženca postopka bivša izvenzakonska partnerja in starša mld. otrok A. A., starega 16 let, in B. B., starega 8 let, in da je bila s sklepom Okrožnega sodišča na Ptuju II N 124/2019 z dne 27. 12. 2019 v breme predlagatelja določena preživnina v znesku 200,00 EUR mesečno za mld. A. A. in 170,00 EUR mesečno za mld. B. B., ta preživnina pa je bila zvišana z dopolnilnim sklepom Višjega sodišča v Mariboru III Cp 247/2020 z dne 8. 6. 2020 na 300,00 EUR za mld. A. A. in 190,00 EUR mesečno za mld. B. B.. Pozneje je predlagatelj vložil dva predloga za znižanje preživnine. S sklepom II N 110/2021 z dne 21. 9. 2021 je sodišče prve stopnje njegov predlog zavrglo, s sklepom II N 77/2022 z dne 5. 10. 2022 pa zavrnilo (slednji sklep je bil potrjen s sklepom Višjega sodišča v Mariboru III Cp 72/2023 z dne 16.02.2023).

9. Sodišče prve stopnje je v 15. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa pravilno pojasnilo, da je spremembo okoliščin presojalo glede na okoliščine, ki so obstajale ob zavrnitvi zadnjega predloga za znižanje preživnine 5. 10. 2022, saj so okoliščine pred tem že zajete s časovnimi mejami pravnomočnosti navedenega sklepa o zavrnitvi predloga za znižanje preživnine z dne 5. 10. 2022. V 16. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa je ugotovilo, da predlagatelj na novo izpostavlja naslednje spremenjene okoliščine: da ima zaposlitev, v okviru katere prejema nižji dohodek, kot ga je prejemal v času določitve preživnine, da ga pesti slabo zdravstveno stanje, zaradi katerega težko opravlja delo, finančno nezmožnost popravila ICB stroja - rovokopača, s katerim je prej pridobival dodatne prihodke, in da je zaradi izvršbe na svoje premoženje ostal brez najbolj donosne njive, zaradi česar ima nižje prihodke iz kmetijske dejavnosti. Po izvedenem dokaznem postopku je ugotovilo, da navedene nove okoliščine bodisi niso dokazane bodisi ne vplivajo bistveno na predlagateljevo pridobitno zmožnost. 10. Ne drži pritožbena graja, da sodišče prve stopnje ni primerjalo okoliščin ob prvi določitvi preživnine z okoliščinami v času odločanja o predlogu za znižanje preživnine. To primerjavo je sodišče prve stopnje naredilo v 19. točki obrazložitve, kjer je navedlo, da je predlagatelj ob prvi določitvi preživnine v letu 2019 prejemal povprečno 866,00 EUR neto plače in približno 500,00 EUR iz naslova opravljanja poljedelskih in strojnih del, skupno 1.400,00 EUR, sedaj pa prejema povprečno plačo v višini 1.069,78 EUR, še vedno pa prejema prihodke iz naslova kmetijske dejavnosti in strojnih del (opravljanja del z rovokopačem), kot je razvidno iz 24. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa.

11. Pritožbeno ni sporno, da so se potrebe mld. otrok (preživninskih upravičencev) od leta 2019, ko je bila določena preživnina, povišale,2 pritožbeno je sporno, ali so se zmanjšale pridobitne zmožnosti predlagatelja (preživninskega zavezanca). Pritožbeni očitek o protispisnosti je povsem pavšalen, zato se sodišče druge stopnje do njega ne more konkretizirano opredeliti. Sodišču druge stopnje se dvom v pravilnost ugotovitve dejanskega stanja ni porodil. Dokazna ocena sodišča prve stopnje je razumna in življenjsko prepričljiva ter v skladu z metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP.

12. Sodišče prve stopnje je v 20. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa življenjsko sprejemljivo pojasnilo, da ne verjame predlagateljevim trditvam o upadu prihodka od opravljanja strojne dejavnosti (opravljanje del z rovokopačem), ker so bile njegove navedbe o stroških popravila rovokopača v nasprotju s podatki predračuna za njegovo popravilo in ker je na zaslišanju tudi sam izpovedal, da rovokopač še vedno uporablja pri delu doma. Na podlagi navedenega je pravilno zaključilo, da z rovokopačem še vedno lahko opravlja dela in iz tega naslova pridobiva prihodke. Pritožba ima sicer prav, da sodišče prve stopnje ne bi smelo upoštevati fotografij delovnih strojev, ki jih je v spis vložila nasprotna udeleženka (priloga B4), ker so bile posnete še v času, ki je zajet s časovnimi mejami pravnomočnosti sklepa II N 77/2022 z dne 5. 10. 2022, vendar navedeno prepričljive dokazne ocene sodišča prve stopnje, da predlagatelj še vedno pridobiva prihodke iz naslova kmetijske in strojne dejavnosti, ne more omajati.

13. Sodišče prve stopnje je nadalje v 21. in 22. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa tudi prepričljivo pojasnilo, da se je predlagatelju zaradi prodaje njive v izvršilnem postopku sicer zmanjšal prihodek iz naslova kmetijske dejavnosti, vendar upad prihodkov iz tega naslova ni bistven, ker mu je bilo prodanih 1,25 hektarja zemljišč, še vedno pa ima v lasti skoraj 2 hektarja kmetijskih površin, ki jih še obdeluje, pri čemer ni izkazal, da te kmetijske površine ne bi dajale donosa. V 24. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa pa je tudi razumno pojasnilo, da ni verjelo predlagatelju, da ima zmanjšane prihodke iz naslova kmetijske dejavnosti in da komaj preživi, ker bi, če zatrjevano držalo, dva traktorja, ki ju ima, prodal. 14. Tudi glede slabega zdravstvenega stanja je sodišče prve stopnje v 23. točki obrazložitve prepričljivo ugotovilo, da predlagatelj sicer ima določene zdravstvene težave z ramenom, vendar je pravilo ocenilo, da s predloženim izvidom ni izkazal, da bi bil delovno nezmožen ali pa omejeno delovno zmožen, zaradi česar ne bi mogel ustvarjati prihodkov. Pa tudi sicer je na zaslišanju izpovedal, da je strojnik in da delo v službi lahko opravlja, da težje opravlja fizična dela. Pravilno je ocenilo, da njegove zdravstvene težave niso razlog za delanezmožnost. 15. Na podlagi navedenega je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da predlagatelj bistveno spremenjenih okoliščin, ki se nanašajo na njegove pridobitne zmožnosti, ni uspel dokazati.

16. Ne drži povsem pritožbena graja, da sodišče neizvedbe dokazov z izvedencema ni obrazložilo. Sodišče prve stopnje je v 4. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa pojasnilo razloge za zavrnitev dokaza z izvedencem gradbene mehanizacije,3 spregledalo pa, da ni podalo obrazložitve glede neizvedbe dokaza z izvedencem kmetijske stroke. To pomanjkljivost lahko sanira sodišče druge stopnje na pritožbeni seji (saj s tem nista kršeni niti načelo neposrednosti niti kontradiktornosti).4

17. Pritožbena graja, da bi sodišče prve stopnje moralo za ugotavljanje višine predlagateljevih prihodkov iz naslova kmetijske in strojne dejavnosti postaviti izvedenca, ni utemeljena. Pregled spisa namreč pokaže, da je predlagatelj na prvem naroku za glavno obravnavo 21. 11. 2023 za namene ugotavljanja, ali je njegov rovokopač v stanju, da se z njim opravlja delo, predlagal izvedenca gradbene mehanizacije, v vlogi z dne 22. 11. 2023 (s katero je odgovoril na vlogo nasprotne udeleženke, ki mu je bila vročena na naroku dan prej) pa je predlagal postavitev izvedenca kmetijske stroke glede ugotavljanja donosnosti njegove kmetije ter izvedenca kmetijske oziroma gradbene mehanizacije glede ugotavljanja zmožnosti opravljanja dela z delovnim strojem (rovokopačem). Sodišče prve stopnje je pozneje, in sicer z dopisom z dne 7. 12. 2023, udeleženca obvestilo, da ocenjuje, da je stvar zrela za razsojo, in ju pozvalo, naj se izjavita, ali soglašata, da sodišče o zadevi odloči brez razpisa nadaljnjega naroka za glavno obravnavo. Predlagatelj z elektronskim sporočilom z dne 11. 12. 2023 sodišču sporočil, da z navedenim soglaša. To po prepričanju sodišča druge stopnje pomeni, da je soglašal z oceno sodišča prve stopnje, da je stvar zrela za razsojo in da lahko sodišče odloči brez razpisa nadaljnjega naroka za glavno obravnavo. Zato se ne more v pritožbi uspešno sklicevati na to, da zadeva še ni bila zrela za razsojo, ker dokaz, ki ga je predlagal pred pozivom sodišča z dne 7. 12. 2023, ni bil izveden (gre za ravnanje v nasprotju s predhodnimi dejanji, lat. _venire contra factum proprium_).

18. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

19. V skladu s prvim in drugim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 je treba odločiti tudi o pritožbenih stroških. Predlagatelj s pritožbo ni uspel, zato sam nosi svoje pritožbene stroške. Ker je pritožbeno sodišče s svojo odločitvijo sledilo koristim otrok, je na podlagi 101. člena ZNP-1, v skladu s katerim sodišče o stroških postopka za varstvo koristi otroka odloči po prostem preudarku, odločilo, da tudi nasprotna udeleženka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

1 B. Novak v B. Novak (ur), Komentar družinskega zakonika, Uradni list, Ljubljana 2019, str. 657; VSM Sklep III Cp 2/2023 z dne 09.02.2023, VSL Sklep IV Cp 1998/2022 z dne 11.01.2023, VSL Sklep IV Cp 1545/2022 z dne 03.11.2022. 2 Pritožbeno sporno je le, v kolikšni meri, vendar to v predmetni zadevi ni pravno odločilno, saj je bil nosilni razlog sodišča prve stopnje za zavrnitev predloga za znižanje preživnine, da ni izkazano, da bi se predlagateljeve pridobitne zmožnosti bistveno zmanjšale, ne pa, da bi se potrebe preživninskih upravičencev bistveno povečale (kot je razvidno iz 24 in 25. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa). 3 Ti razlogi so bili sicer napačni, saj obrazložitev sodišča, da predlagani dokazi ne bi vplivali na tekom dokaznega postopka ugotovljena pravotvorna dejstva predstavlja vnaprejšnjo dokazno oceno, ki ni dovoljena. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da drugi odstavek 287. člena ZPP sicer res določa, da lahko sodišče zavrne predlagane dokaze, za katere meni, da niso pomembni za odločbo. Vendar mora biti zavrnitev dokaznega predloga upravičena. V dokaznem postopku sodišče tako res ni dolžno izvesti dokaza (med drugim) za ugotovitev dejstva, ki je že dokazano, vendar dokaza ne sme zavrniti z argumentom, da se je že prepričalo v nasprotno, kot je to storilo v konkretnem primeru. Takšna vnaprejšnja dokazna ocena ni dovoljena (glej npr. VSC sklep Cp 92/2022 z dne 23.03.2022). 4 Glej J. Zobec v Ude, Galič (ur.), Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, Ljubljana 2009, str. 386.