Jedro

Sodišče druge stopnje lahko iz tehtnih razlogov upošteva tudi pritožbo, vloženo po poteku roka določenega v tretjem odstavku 31. člena ZNP, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na sklep, ali če se te osebe strinjajo s spremembo ali razveljavitvijo.

Sodnik podpiše le izvirnik sodnega pisanja, ne pa tudi prepisa izvirnika. Izvirnik sodnega pisanja, v konkretnem primeru izpodbijanega sklepa, ostane v spisu. Stranka pa prejme prepis izvirnika.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje A. A. popolnoma odvzelo poslovno sposobnost. 2. Zoper sklep je A. A. vložila pritožbo. Navaja, da sklep v celoti zavrača, popolni odvzem je bil odrejen povsem zdravi in normalno delovni osebi, z odgovornim načinom življenja. Sklep zavrača tudi iz razloga, ker ta ni podpisan, gre za neveljavno sodno listino. V mnenju je izvedenka zapisala, da ni sposobna v celoti skrbeti zase, kar z drugimi besedami pomeni, da pa je delno sposobna poskrbeti za svoje finančnopravne zadeve. Izvedenka je torej navedla delno in nepopolno sposobnost, kar je sodišče spregledalo. Sicer pa so ji bile premoženjskoposlovne pravice odvzete že s stečajnim postopkom, ki ga vodi sodišče. Sklicuje se tudi na mnenje izvedenca B. B. iz septembra 2016, v zadevi Pr 568/2016, ki ugotavlja njeno izboljšano stanje. Tudi sicer graja mnenje izvedenke in ugotovitve v njem.

3. Začasni skrbnik, Center za socialno delo, je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

4. V skladu z določbo tretjega odstavka 33. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) lahko sodišče druge stopnje iz tehtnih razlogov upošteva tudi pritožbo, vloženo po poteku roka določenega v tretjem odstavku 31. člena ZNP, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na sklep, ali če se te osebe strinjajo s spremembo ali razveljavitvijo. Pritožničina pritožba je za en dan prepozna, pritožbo pa je dopolnjevala tudi še kasneje. Pritožbo z dopolnitvami je pritožbeno sodišče upoštevalo, glede na to, da v konkretnem primeru z izpodbijanim sklepom pravice drugih oseb niso prizadete, z njim pa se močno posega v položaj pritožnice.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Pritožbene navedbe o neveljavnosti izpodbijanega sklepa so neutemeljene. Pritožnica neveljavnost utemeljuje s tem, da ni prejela sklepa z lastnoročnim podpisom sodnice. Pritožbena navedba ni utemeljena, saj sodnik podpiše le izvirnik sodnega pisanja, ne pa tudi prepisa izvirnika (prvi odstavek 111. člena Sodnega reda, Ur. l. RS, št. 17/1995, s spremembami in dopolnitvami). Izvirnik sodnega pisanja, v konkretnem primeru izpodbijanega sklepa, ostane v spisu (113. člen Sodnega reda) in ta se v konkretnem primeru v spisu tudi nahaja (s podpisom sodnice). Stranka pa prejme prepis izvirnika. Za prepis izvirnika tretji odstavek 115. člena Sodnega reda določa, da mora biti na njem odtisnjen sodni pečat in štampiljka z zaznamkom o točnosti prepisa in podpis pristojne sodne osebe. Vse navedeno se na izvodu, ki ga je tožnica prejela, tudi nahaja (glej vrnjeno kopijo sklepa, priloga B1).

7. Z izpodbijanim sklepom je bila pritožnici v celoti odvzeta poslovna sposobnost. Zakon o nepravdnem postopku v določbah 44. do 56. člena ureja postopek za odvzem poslovne sposobnosti. Sodišče v postopku za odvzem poslovne sposobnosti odloča (o delnem ali popolnem) odvzemu poslovne sposobnosti osebam, ki zaradi duševne bolezni, duševne zaostalosti, odvisnosti od alkohola ali mamil, ali iz drugega vzroka, ki vpliva na psihofizično stanje, niso sposobne same skrbeti zase, za svoje pravice in koristi (44. člen ZNP). Če so pogoji za odvzem sposobnosti izpolnjeni, sodišče glede na stopnjo ugotovljene sposobnosti odvzame osebi poslovno sposobnost delno ali popolno (50. člen ZNP). Poslovna sposobnost se opredeljuje kot sposobnost fizične osebe, da samostojno sklepa pravne posle, da sama pridobiva pravice in se sama zavezuje, torej kot sposobnost samostojno nastopati v pravnem prometu. Subjektivno predpostavko poslovne sposobnosti predstavlja razsodnost, to je sposobnost razumeti pomen svojega dejanja (intelektualna sestavina) in sposobnost ravnati s tako oblikovano voljo (voljna sposobnost).(1)

8. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pritožnici utemeljeno v celoti odvzelo poslovno sposobnost. Njegov zaključek temelji na izvedenskem mnenju izvedenke psihiatrične stroke(2), njenega zaslišanja, zaslišanja udeleženke in dokumentacije v spisu. Tako je sodišče prve stopnje ugotovilo, da se udeleženka že od svojega 24. leta (od leta 1985) zdravi zaradi težke kronične duševne motnje (shizoafektivna motnja)(3). Ves čas je ostajala povsem nekritična do bolezni in potrebe po zdravljenju, takoj po odpustih (tudi zadnjem konec februarja 2015) je opustila jemanje zdravil in kontrole v psihiatrični ambulanti in tako nikoli ni dosegla popolne ali vsaj zadovoljive remisije bolezni. Poslabšanje psihičnega stanja pri udeleženki vztraja v obliki kronificirane klinične slike. Psihotični simptomi in čustvena nihanja so prisotna pretežni del časa in obvladujejo udeleženkino življenje ter aktivnosti(4), socialno se umika in si povzroča materialno škodo. Zaradi kronifikacije bolezni nima uvida, da je njeno subjektivno doživljanje posledica bolezenskega procesa.(5) Nekritično vlaga številne tožbe in ovadbe zoper zdravnike in osebje psihiatrične bolnišnice, konec leta 2015 je v enem dnevu na okrožno sodišče vložila kar 17 tožb proti sosedom, policiji in drugim uradnim inštitucijam(6). Kot ugotavlja izvedenka, gre za odsev psihične stiske pritožnice, pri čemer se ta ne zaveda pomena njihovega vlaganja in finančnih posledic. Tudi sicer je v težki finančni situaciji (po ugotovitvah sodišča ima za 700.000,00 EUR dolgov), ki je ne obvladuje, dolgov ne vrača, ima izdelan nerealen načrt njihovega vračanja, ki pa ga ne more in ga tudi ni sposobna realizirati.(7) Res so upniki sprožili stečajni postopek, vendar je v njem potrebno tudi njeno sodelovanje, ki pa se mu izogiba(8).

9. Utemeljen je tako zaključek sodišča prve stopnje, da njena (nezdravljena) duševna motnja tako vpliva na udeleženkino psihofizično stanje, da ni več zmožna ustrezno ocenjevati realnosti, da ni več sposobna skrbeti zase, za svoje pravice in koristi in potrebuje pomoč stalnega skrbnika. Povzroča si tako socialno kot materialno škodo, pri čemer je do svojega ravnanja povsem nekritična, se pa tudi zdravstveno ogroža, saj zaradi nezdravljenja psihoze, po mnenju izvedenke, ta že pridobiva značilnosti kronificiranega procesa. Glede na stopnjo intelektualne in voljne prizadetosti, tudi po mnenju pritožbenega sodišča obstojajo pogoji za odvzem poslovne sposobnosti v celoti. Udeleženka v pritožbi sicer navaja, da se je stanje pri njej izboljšalo, kar potrjuje izvedensko mnenje izvedenca dr. B. B., kar pa na odločitev ne more vplivati. Sodišče prve stopnje je odločitev oprlo na njeno stanje ob izdaji sklepa, na to stanje je vezano tudi pritožbeno sodišče. Je pa v določbi 52. člena ZNP podlaga, da udeleženka predlaga vrnitev poslovne sposobnosti, ko oziroma če bi se spremenile okoliščine, zaradi katerih ji je sodišče prve stopnje s sklepom odvzelo poslovno sposobnost. 10. Glede na povedano je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. členom ZNP).

Op. št. (1): Mateja Končina Peternel: Poslovna sposobnost fizične osebe, Podjetje in delo št. 6/2003. Op. št. (2): Ki je izdelano vestno, skrbno in v skladu s pravili znanosti in stroke in sodišče prve stopnje ni imelo razloga, da bi sledilo predlogu udeleženke za pridobitev novega mnenja. Ne držijo pritožbene navedbe, da je izvedenka v mnenju ocenila, da je udeleženki potrebno le delno odvzeti poslovno sposobnost. Res je zapisala, da ni sposobna v celoti skrbeti sama zase, za svoje pravice in koristi, vendar je iz celotnega mnenja in iz njenega zaslišanja nedvomno razvidno, da je zapis brati v smislu, da v celoti ni sposobna skrbeti zase, za svoje pravice in koristi.

Op. št. (3): Do leta 2015 je bila v U. hospitalizirana 32 krat. Op. št. (4): Prisotni so občutki nanašalnosti, preganjalnih blodenj (počuti se ogroženo s strani sosedov, policije, zdravstva), je vznemirjena, prestrašena, jezava, kar se v njenem življenju izraža tudi skozi pogoste konflikte z okolico, v vedenju je nepredvidljiva.

Op. št. (5): Živi v prepričanju, da je bila večkrat hospitalizirana v psihiatrični kliniki zaradi znakov akutne zastrupitve, kar naj bi psihiatri napačno imenovali shizoafektivno motnjo.

Op. št. (6): Tožbo je vložila tudi zoper svojo hči, češ, da je na ta način hotela ugotoviti, ali je še živa in zdrava, tudi v tem postopku je napovedala nove tožbe (zoper izvedenko, psihiatra R., policaja D.).

Op. št. (7): Ime nerealne predstave o vrednosti in stanju svojih nepremičnin, megalomanske in grandiozne predstave o sebi in svojih sposobnostih (želi si visokega državniškega položaja).

Op. št. (8): Glej dopis stečajnega upravitelja z dne 16. 9. 2016, list. št. 280.