Jedro

Neposredna dejanja izvršbe izvršitelj opravlja v okviru izvršilnih postopkov, ti pa spadajo v sodno pristojnost okrajnih sodišč in ne okrožnega sodišča, pred katerim teče konkretni postopek. Zato objektivna nepristranskost sodišča po razumnih merilih ne more biti prizadeta, če bo v zadevi odločalo Okrožno sodišče v Kopru.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Toženec je izvršitelj s sedežem v Kopru. Tožnika sta zoper njega s tožbo zahtevala plačilo odškodnine za škodo, ki naj bi jo jima povzročil z nezakonito opravljenim rubežem zoper drugega tožnika na naslovu, kjer ima sedež prva tožeča stranka; zarubil naj bi stvari, ki ju zaradi odloka izvršbe ne bi smel. 2. Odškodninska pravda teče pred Okrožnim sodiščem v Kopru. Tožnika sta predlagala določitev drugega stvarno pristojnega sodišča za odločanje v tej zadevi z utemeljitvijo, da je bil toženec, preden je postal samostojni izvršitelj, delavec sodišča v Kopru in da s tem sodiščem praktično vsakodnevno redno posluje, zato upravičeno dvomita v objektivnost sojenja pred Okrožnim sodiščem v Kopru.

3. Predlog ni utemeljen.

4. Po določbi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.

5. Delegacija pristojnosti po 67. členu ZPP je procesni institut, ki je pomemben (tudi) zaradi zagotavljanja ustavne pravice do nespristranskega sojenja. Glavni namen prenosa krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče je sicer v skladu s temeljnim načelom ekonomičnosti postopka zagotoviti njegovo večjo smotrnost. Pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ pa zajema različne druge okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, pač nanj lahko vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. Tako je mogoče opredeliti tudi okoliščine, ki bi lahko vzbujale objektivno upravičen strah pred pristranskostjo sodišča. Takšno bojazen tožeča stranka utemeljuje s trditvijo, da toženec pri opravljanju službe izvršitelja vsakodnevno redno posluje s sodiščem v Kopru in da je bil preden je nastopil službo izvršitelja delavec tega sodišča. 6. Uveljavljane okoliščine po presoji Vrhovnega sodišča ne predstavljajo „drugega tehtnega razloga“ v smislu določbe 67. člena ZPP. Neposredna dejanja izvršbe izvršitelj opravlja v okviru izvršilnih postopkov, ti pa spadajo v sodno pristojnost okrajnih sodišč in ne okrožnega sodišča, pred katerim teče konkretni postopek. Zato objektivna nepristranskost sodišča po razumnih merilih ne more biti prizadeta, če bo v zadevi odločalo Okrožno sodišče v Kopru. Vrhovno sodišče dodaja, da tudi v primerih, ko je stranka postopka odvetnik s sedežem na območju in stvarno in krajevno pristojnega sodišča, ne predstavlja razloga za delegacijo (tako npr. sklep I R 25/2013), čeprav so odvetnikovi kontakti s sodiščem nedvomno neposrednejši in tesnejši od kontaktov sodnega izvršitelja.

7. Ker uveljavljane okoliščine prenosa krajevne pristojnosti ne utemeljujejo, je Vrhovno sodišče predlog tožeče stranke zavrnilo.