Jedro

Če se obrazec trasirane menice uporablja za lastno menico, se praviloma besedilo „plačajte za to“ (nalog plačila) spremeni v besedilo „plačam, bom plačal, plačamo“ (obljuba plačila).

Po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine in razveljavitvi sklepa o izvršbi v delu, s katerim je bila dovoljena izvršba in določen izvršitelj, se postopek nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog. V pravdnem postopku sodišče tako odloča le o zahtevku in stroških (ne pa tudi o dovoljenosti izvršbe).

Izrek

I. Reviziji se delno ugodi in se sodba sodišča druge stopnje v I. točki izreka v delu, ki se nanaša na sodbo sodišča prve stopnje, spremeni tako, da se glasi: „Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba v II. točki izreka spremeni tako, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 6713/2012 z dne 20. 1. 2012 ostane v veljavi 1. točki izreka.

V ostalem se pritožba zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.“

II. V ostalem se revizija zavrne.

III. Tožena stranka sama krije svoje stroške revizijskega postopka.

IV. Tožena stranka mora tožeči stranki povrniti njene stroške revizijskega postopka v višini 7.065,99 EUR v roku 15 dni od vročitve te odločbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti.

Obrazložitev

**Dosedanji potek postopka**

1. Tožeča stranka je zoper toženo stranko izposlovala sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine (menice) za plačilo 955.477,14 EUR. Po ugovoru tožene stranke zoper ta sklep se je postopek nadaljeval v pravdi. Sodišče prve stopnje je v celoti obdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v LjubljaniVL 6713/2012 z dne 20. 1. 2012. 2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.

3. Tožena stranka je vložila revizijo in Vrhovnemu sodišču predlagala spremembo izpodbijane sodbe tako, da se pritožbi tožene stranke ugodi in sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se zavrne tožbeni zahtevek, podrejeno pa razveljavitev sodb sodišča druge in prve stopnje ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je revizijske stroške.

4. Tožeča stranka je na revizijo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev. Priglasila je revizijske stroške.

5. Sodba sodišča prve stopnje je bila izdana pred začetkom uporabe Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP-E (Uradni list RS, št. 10/2017), zato se glede na določbo prvega in tretjega odstavka 125. člena ZPP-E v tem revizijskem postopku uporabljajo pravila ZPP, veljavna pred uveljavitvijo novele ZPP-E. **O tožeči stranki**

6. Tožena stranka v reviziji trdi, da „ni jasno, kdo je upnik iz naslova izpodbijane sodbe“, saj je tožeča stranka tekom pritožbenega postopka izvedla oddelitev z ustanovitvijo novih družb in prenosom premoženja. Poleg tega trdi še, da sedaj obstaja pravna oseba z enako firmo, s kakršno je tožeča stranka nastopala pred nižjima sodiščema.

7. Z vpogledom v sodni register Vrhovno sodišče ugotavlja, da je pri tožeči stranki (matična št. ...), ki je v postopku pred sodiščema nižjih stopenj nastopala s firmo A. d.o.o., 2. 6. 2014 prišlo do spremembe firme v B., d.o.o., trditve, da naj bi v pravnem prometu nastopala pravna oseba z enako firmo, s kakršno je tožeča stranka nastopala pred nižjima sodiščema, ne držijo. Pravna oseba, na katero po vsej verjetnosti meri revidentka, je AH., d.o.o. (matična št. ...)

8. Samo dejstvo, da je tožeča stranka izvedla oddelitev, še ne pomeni, da bi morala v postopku trditi in dokazati, da je še vedno imetnica vtoževane terjatve. Tudi če bi bila terjatev prenesena na drugo družbo, ZPP v prvem odstavku 190. člena določa, da če katera od strank odtuji stvar ali pravico, o kateri teče pravda, to ni ovira, da se pravda med istima strankama ne dokonča. **Relevantno dejansko stanje**

9. Tožeča stranka (kot lizingodajalka) je z D., d.o.o. (kot lizingojemalcem) dne 6. 4. 2006 sklenila Pogodbo o finančnem lizingu št. ... (v nadaljevanju Pogodba).

10. Tožena stranka se je s poroštveno izjavo z dne 12. 4. 2006 kot porok in plačnik zavezala za izpolnitev vseh zahtevkov in terjatev, ki jih bo na podlagi kateregakoli pravnega posla, povezanega s Pogodbo, imela tožeča stranka do glavnega dolžnika. V zavarovanje svojih obveznosti kot solidarne porokinje za obveznosti glavnega dolžnika je izdala in tožeči stranki izročila bianco menico.

11. Tožeča stranka je izpolnila bianco menico na način, da je vanjo vnesla vse manjkajoče sestavine (izjema je bil podpis izdajatelja menice, to je predsednika uprave tožene stranke M. O. Med drugim je kot menični znesek navedla znesek dolga glavnega dolžnika, razviden iz poslovnih knjig tožeče stranke, besedilo „plačajte za to“ je spremenila v „bomo plačali“ in vpisala klavzulo „brez protesta“.

**Odločitev sodišč nižjih stopenj**

12. Sodišče prve stopnje je presodilo, da ima v obravnavanem primeru menica pravno naravo lastne menice in ne trasirane menice, kot je to zatrjevala tožena stranka. Glede trditev, da naj bi tožeča stranka prekoračila menična pooblastila oziroma ravnala v nasprotju z njimi, ko je na menični blanket dopisala klavzulo „brez protesta“, se je sodišče prve stopnje postavilo na stališče, da je tožena stranka prekludirana. V zvezi z ugovornimi trditvami, da naj bi glavni dolžnik vse obveznosti po Pogodbi v celoti poravnal, je sodišče presodilo, da tožena stranka ni zadostila dokaznemu bremenu, zaradi česar je štelo, da terjatev tožeče stranke v višini, kot izhaja iz njenih poslovnih knjig, še vedno obstaja.

13. Sodišče druge stopnje je pritrdilo presoji prvostopenjskega sodišča glede pravne narave menice, toženkinega neutemeljenega ugovora prenehanja obveznosti z izpolnitvijo in prekluzije trditev o prekoračitvi meničnih pooblastil. Pritožbene navedbe, da iz Pogodbe in menične izjave ne izhaja konkretizacija plačil toženke, po presoji sodišča druge stopnje predstavljajo nedovoljeno pritožbeno novoto. V zvezi s pritožbenimi navedbami o neizvedbi dokaza z izvedencem pa je sodišče druge stopnje ugotovilo, da tožena stranka v pritožbi ni pojasnila, v čem naj bi zatrjevana kršitev pravil pravdnega postopka vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe.

**Presoja utemeljenosti revizije** Revizija je delno utemeljena.

14. Tožena stranka v reviziji ponovi pritožbeni očitek, da so bile bianco menice izdane na obrazcu za trasirano menico, sodišči pa naj bi zmotno presodili, da je tožena stranka izdala lastno menico.

15. Značilnost lastne menice je, da pri njej izdajatelj sam nepogojno obljubi, da bo menico plačal ob dospelosti remitentu ali po njegovem nalogu drugi osebi. Zakon o menici (v nadaljevanju ZM) v 107. členu kot bistveno sestavino lastne menice določa med drugim tudi, da mora lastna menica obsegati „nepogojno obljubo, da se bo plačala določena vsota denarja“. V Zakonu o menici s komentarjem1 je zavzeto stališče, povzeto tudi v odločbah Vrhovnega sodišča2, da če se obrazec trasirane menice uporablja za lastno menico, se praviloma besedilo „plačajte za to“ (nalog plačila) spremeni v besedilo „plačam, bom plačal, plačamo“ (obljuba plačila). Slednje je tožeča stranka ob izpolnitvi menice tudi storila na način, da je besedilo „plačajte za to“ nadomestila z besedilom „bomo plačali“. S tem je menica pridobila naravo lastne menice.

16. Tožena stranka nadalje graja odločitev sodišča druge stopnje o prekluziji trditev v zvezi s prekoračitvijo meničnih pooblastil. Po vpogledu v spis je Vrhovno sodišče ugotovilo, da tožena stranka s trditvami o spremembi besedila menice, podanimi v pripravljalni vlogi z dne 19. 7. 2013, s katerimi je dodatno utemeljevala svoje siceršnje navedbe o zatrjevani neveljavnosti menice, ni odgovorila na trditve tožeče stranke o morebitnih novih dejstvih, ki jih je ta postavila v pripravljalni vlogi z dne 19. 6. 2013. Tožena stranka bi trditve o prečrtanem in nadomeščenem besedilu ter s tem povezanim očitkom, da tožnica za nadomestitev besedila ni imela pooblastila, gotovo lahko uveljavljala pravočasno, to je do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma na njem (prvi narok za glavno obravnavo je sodišče opravilo 4. 6. 2013). Kot podpisnica menične izjave je bila z njeno vsebino seznanjena najkasneje z dnem izdaje, to je 12. 4. 2006, z vsebino menice (priloga A2) pa se je tožena stranka lahko seznanila 23. 1. 2012, to je z vročitvijo sklepa o izvršbi z dne 20. 1. 2012 skupaj s predlogom za izvršbo in prilogami (vročilnica pripeta k list. št. 15). Upoštevaje, da ne gre za težavno in zapleteno zadevo, bi lahko tožena stranka s skrbno pripravo sama brez intervencije sodišča navedla tudi dejstva o prekoračitvi meničnih pooblastil, zato tudi revidentkin očitek pomanjkljivega materialno procesnega vodstva ni na mestu.

17. Nadalje tožena stranka v reviziji ponovi očitek o nepostavitvi izvedenca finančne stroke, „ki bi pri tožeči stranki pregledal poslovne listine in preveril otvoritveno stanje obveznosti po Pogodbi, vsa prejeta plačila, plačila prejeta iz naslova zavarovanj ipd.“ Sodišče druge stopnje je na njen očitek odgovorilo v 18. točki obrazložitve izpodbijane sodbe. Tožena stranka se z razlogi drugostopenjskega sodišča, da v pritožbi ni navedla, kako naj bi ta kršitev vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe sodišča prve stopnje, v reviziji ne sooči. 18. Tožena stranka neutemeljeno graja tudi presojo sodišča druge stopnje, da pritožbene navedbe, da iz Pogodbe in menične izjave ne izhaja konkretizacija plačil toženke, predstavljajo nedovoljeno pritožbeno novoto. Trditve, s katerimi je tožena stranka „opozarjala na neizkazanost terjatve tožeče stranke in da je njena višina nejasna oziroma da ni takšna, kot to trdi tožeča stranka in izkazuje iz izpiska poslovnih knjig“, niso trditve, s katerimi bi utemeljevala ničnosti poroštvene in menične izjave, ampak zgolj trditve, s katerimi je tožena stranka izpodbijala vtoževano terjatev po višini oziroma trdila, da je ta v celoti poravnana. Vendar pa s tem v zvezi, kot sta pravilno presodili sodišči nižjih stopenj, ni zadostila dokaznemu bremenu.

19. Utemeljena pa je revizija v delu, ki se nanaša na očitek pomanjkljivega preizkusa pritožbenega sodišča glede izreka prvostopenjske sodbe. Ta je v II. točki v delu, v katerem je sodišče prve stopnje odločilo, da ostaneta v veljavi tudi 2. in 3.3 točka izreka sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 6713/2012 z dne20. 1. 2012, napačen.

20. V skladu z drugim odstavkom 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju se po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine in razveljavitvi sklepa o izvršbi v delu, s katerim je bila dovoljena izvršba in določen izvršitelj, postopek nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog. V pravdnem postopku sodišče tako odloča le o zahtevku in stroških. To pomeni, da je sodišče v obravnavanem primeru presojalo le 1. točko izreka sklepa o izvršbi. Ker je presodilo, da je zahtevek tožeče stranke v celoti utemeljen, bi moralo pravilno sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 6713/2012 z dne 20. 1. 2012 ohraniti v veljavi le v 1. točki izreka.

**Odločitev o reviziji**

21. Na podlagi obrazloženega je Vrhovno sodišče reviziji tožene stranke delno ugodilo in izpodbijano sodbo v I. točki izreka spremenilo kot izhaja iz izreka te sodbe (I. točka izreka). V ostalem razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, niso podani, zato jo je Vrhovno sodišče na podlagi 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo (II. točka izreka).

**Odločitev o revizijskih stroških**

22. V skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP je revizijsko sodišče odločilo tudi o stroških, ki so nastali v revizijskem postopku. Ker je tožena stranka z revizijo uspela le v sorazmerno majhnem delu, v skladu s tretjim odstavkom 154. člena ZPP sama krije svoje revizijske stroške (III. točka izreka), medtem ko je tožeči stranki dolžna povrniti njene stroške revizijskega postopka.

23. Ti so odmerjeni v skladu z Zakonom o odvetniški tarifi in znašajo 7.065,99 EUR (5.771,80 EUR za nagrado za postopek z revizijo po tar. št. 3300; 20,00 EUR za pavšal za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev po tar. št. 6002 ter1.274,19 EUR za 22 % DDV).

1 Š. Ivanjko: Zakon o menici s komentarjem, GV založba, Ljubljana, 2001, str. 504-508. 2 Npr. sodbe II Ips 806/2007 in II Ips 187/2007, obe z dne 3. 9. 2009, in II Ips 275/2012 z dne 29. 8. 2013. 3 V tej točki izreka je sodišče organizaciji za plačilni promet naložilo blokado vseh sredstev na vseh računih dolžnika v višini obveznosti iz sklepa o izvršbi ter po preteku tridnevnega roka po vročitvi sklepa o izvršbi ta znesek izplačati upniku.