Jedro

Postopek po 38. členu ZDRS se lahko ustavi le, če je stranki predhodno osebno vročeno opozorilo, skladno z določbami ZUP, ki urejajo vročanje.

Izrek

Tožbi se ugodi in se sklep Ministrstva za notranje zadeve z dne 29.12.1992 odpravi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka ustavila postopek za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije tožnika R.A. z obrazložitvijo, da postopka ni mogoče končati brez tožnikovega sodelovanja, ta pa bi naj v maju 1992 odpotoval v Bosno in Hercegovino in po navedbi njegovega brata naj ne bi bilo znano, kje se sedaj nahaja. Po mnenju tožene stranke se tožnikov molk skladno z 38. členom zakona o državljanstvu Republike Slovenije šteje za umik zahteve.

Zoper tak sklep je tožnik po svojem pooblaščencu 9.2.1993 vložil tožbo, v kateri navaja, da je za zastopanje v tej zadevi pooblastil brata, sam pa je le za krajši čas odpotoval v rojstni kraj, zaradi pribave potrebne dokumentacije, vendar mu 16.8.1992 v Dolgi vasi niso dovolili vstop v Slovenijo. Ni res, da se ne bi vedelo kje živi, saj živi v rojstnem kraju. Predlaga, da sodišče izpodbijani sklep odpravi.

Tožena stranka je vložila odgovor na tožbo, v katerem navaja, da v upravnem spisu ni nobenega pooblastila, s katerim bi tožnik pooblastil svojega brata, da ga zastopa v zadevi sprejema v državljanstvo Republike Slovenije. Meni, da tudi tožnikove navedbe, da je odšel v rojstni kraj po potrebne dokumente, niso resnične, saj je vse potrebne dokumente, izdane v Bosni in Hercegovini, predložil že v letu 1991, ko je vložil prošnjo za naturalizacijo. Naknadno mu je bilo naloženo, da še predloži dokaz od Temeljnega sodišča v Kopru, da ni v kazenskem postopku in dokaz o zagotovljenem stanovanju v Kopru. Tožena stranka predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba je utemeljena.

Zakon o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I, 30/91-I in 38/92 - ZDRS) v 38. členu določa, da če je bil postopek za ugotovitev državljanstva ali za pridobitev ali prenehanje državljanstva Republike Slovenije uveden na zahtevo stranke in postopka ni mogoče končati brez njenega sodelovanja, se njen molk šteje za umik zahteve, če kljub opozorilu pristojnega organa v danem roku ne opravi nobenega dejanja, potrebnega za nadaljevanje ali končanje postopka, oziroma, če se iz opustitve teh dejanj da sklepati, da ni več zainteresirana za nadaljevanje postopka. Postopek se lahko ustavi, ko pretečejo trije meseci od opozorila.

Sodišče iz upravnih spisov ni ugotovilo, da bi tožniku bilo vročeno opozorilo, ki ga predvideva prej navedeni 38. člen zakona o državljanstvu Republike Slovenije. Tako opozorilo mora biti, glede na posledice, ki jih ima, stranki vročeno osebno. Šele tri mesece po vročitvi opozorila je potem možno izdati sklep o ustavitvi postopka. Vročitev opozorila je treba opraviti skladno z ustreznimi določbami zakona o splošnem upravnem postopku, ki urejajo vročanje.

Iz obrazloženega izhaja, da je tožena stranka bistveno kršila pravila postopka, zato je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani sklep na podlagi določbe 2. odstavka 39. člena zakona o upravnih sporih odpravilo. Določbe zakona o splošnem upravnem postopku in zakona o upravnih sporih je sodišče skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) smiselno uporabilo kot predpis Republike Slovenije.