Jedro

Za kazenski postopek so v tarifnem delu ZOdvT predvidene dodatne nagrade, med katerimi je tudi nagrada za postopek o premoženjskopravnem zahtevku. Pooblaščenka oškodovanca je v obravnavani zadevi vložila premoženjskopravni zahtevek, drugopis zahtevka pa je bil vročen obdolžencu oziroma tožnici kot njegovi zagovornici in se je tožnicado njega opredelila. Če je storitev opravila tudi glede premoženjskopravnega zahtevka, je upravičena tudi do nagrade zanjo. Okoliščina, da sodišče v kazenskem postopku o premoženjskopravnem zahtevku ni odločilo, temveč je oškodovanca z njim napotilo na pravdo, namreč ne pomeni, da tožnica storitve ni opravila.

Izrek

Tožbi se ugodi, sklep Okrožnega sodišča v Kranju št. Bpp 814/2010 z dne 7. 3. 2012 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 70,80 EUR v roku 15 dni od vročitve sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je predsednik okrožnega sodišča tožnici kot odvetnici priznal nagrado v višini 624,00 EUR. Iz obrazložitve je razvidno, da je bila tožnica upravičencu do brezplačne pravne pomoči z odločbo št. Bpp 814/2010 z dne 11. 10. 2010 kot odvetnica dodeljena za nudenje BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja po zagovorniku pred sodiščem I. in II. stopnje v kazenski zadevi zoper prosilca ter da je po končanem postopku predlagala, naj se ji priznajo nagrada in stroški, opredeljeni v stroškovniku. Organ za BPP tožnici ni priznal nagrade za postopek o premoženjskopravnem zahtevku po tar. št. 4601 Zakona o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT), ker je iz spisa in sodbe I K 71620/2010 z dne 5. 1. 2012 razvidno, da je bil oškodovanec s svojim zahtevkom napoten na pravdo.

Tožnica se z navedeno odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da se je v predmetnem kazenskem postopku premoženjskopravni zahtevek obravnaval, saj ga je zakonita zastopnica oškodovanca vložila, tožnici pa je bil kot zagovornici obdolženca tudi vročen v izjasnitev na obravnavi 5. 1. 2012. Obdolženi in tožnica kot njegova zagovornica sta se do tega zahtevka opredelila na tej obravnavi, v okviru dokaznega postopka je bil tudi vpogledan in prebran, sodišče pa je o njem tudi odločilo s tem, ko je oškodovanca napotilo na pravdo. Zato meni, da bi ji bilo treba priznati tudi nagrado za postopek o tem zahtevku po tar. št. 4601 ZOdvT. Sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep odpravi, toženki naloži, da je nov akt dolžna izdati v roku 30 dni in da je dolžna tožnici povrniti stroške postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Toženka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih iz izpodbijanega sklepa, pojasnjuje pravni pomen premoženjskopravnega zahtevka in povzema ugotovitve o vložitvi premoženjskopravnega zahtevka in o opredeljevanju tožnice do njega. Meni, da se je bila tožnica upravičena in dolžna opredeliti do tega zahtevka.

K I. točki izreka Tožba je utemeljena.

Izpodbijana odločitev sodišča temelji na stališču, po katerem odvetniku ni mogoče priznati nagrade za postopek o premoženjskopravnem zahtevku, če je bil oškodovanec z njim napoten na pravdo. Takšno stališče toženke je napačno.

Po šestem odstavku 30. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) je odvetnik upravičen do nagrade in povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom v višini, izračunani po odvetniški tarifi in v obsegu odobrene brezplačne pravne pomoči. ZOdvT v prvem odstavku 14. člena določa, da nagrade zajemajo celotno storitev odvetnika od prevzema do dokončanja zadeve, če ta zakon ne določa drugače. Za kazenski postopek so v tarifnem delu predvidene dodatne nagrade, med katerimi je tudi nagrada za postopek o premoženjskopravnem zahtevku. Tako po tar. št. 4601 ZOdvT pripada odvetniku nagrada za postopek na prvi stopnji o premoženjskopravnem zahtevku.

Glede na navedbe toženke iz odgovora na tožbo v obravnavani zadevi med strankama ni sporno, da je pooblaščenka oškodovanca vložila premoženjskopravni zahtevek, da je bil drugopis zahtevka vročen obdolžencu oziroma tožnici kot njegovi zagovornici in da se je tožnica kot zagovornica opredelila do tega zahtevka. Če je tožnica storitev opravila tudi glede premoženjskopravnega zahtevka, je upravičena tudi do nagrade zanjo. Okoliščina, da sodišče v kazenskem postopku o premoženjskopravnem zahtevku ni odločilo, temveč je oškodovanca z njim napotilo na pravdo, namreč ne pomeni, da tožnica storitve ni opravila.

Po navedenem je torej toženka izpodbijano odločitev sprejela na podlagi stališča, ki ne v ZBPP ne v ZOdvT nima opore. Zato je sodišče tožbi ugodilo, glede na tožbeni predlog pa je izpodbijani sklep odpravilo (4. točka prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu – v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo vrnilo organu za BPP v ponovni postopek (tretji odstavek istega člena).

K II. točki izreka Če sodišče tožbi ugodi in odpravi izpodbijani upravni akt, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik).

Tožnica je tožbo vložila sama. Po prvem odstavku 3. člena Pravilnika, ki ureja višino povračila stroškov postopka v primeru, kadar je zadeva rešena na seji, stranke pa ni zastopal odvetnik, je tožnik upravičen do povračila stroškov v višini 80 EUR. Ker pa je tožnica v tožbi priglasila nagrado za postopek in 20 % DDV v skupni višini 70,80 EUR, ji je sodišče priznalo stroške v navedenem znesku, saj bi v nasprotnem odločilo preko zahtevka. Plačana sodna taksa za postopek v višini 148 EUR bo vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/c taksne tarife Zakona o sodnih taksah, ZST-1).

Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika, OZ).