Jedro

Sklep o izročitvi nepremičnine kupcu pomeni še formalni zaključek izvršilnega postopka. Zato v primeru, ko je tekel ves postopek, vključno z dražbo in pravnomočnostjo sklepa o domiku po določbah ZIP, sodišče tudi sklep o izročitvi izda po določbah ZIP, pa čeprav že v času veljavnosti ZIZ, ker ta zakon drugače - strožje ureja dolžnikove pravice na prodanem stanovanju.

Izrek

Pritožba upnika se kot neutemeljena zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se nepremičnina izroči kupcu S. d.o.o. in da se po pravnomočnosti tega sklepa v zemljiški knjigi vpiše lastninska pravice na ime kupca, to je upnika S. d.o.o. V obrazložitvi kot pravno podlago za izdajo izpodbijanega sklepa citira določbo 167. člena Zakona o izvršilnem postopku (ZIP).

Zoper ta sklep je vložil pritožbo upnik. V pritožbi uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Upnik opozarja, da je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep izdalo 16.3.1999, ko je že veljal Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), zato meni, da se sodišče prve stopnje v obrazložitvi zmotno sklicuje še na določila ZIP. Če bi uporabilo pravilen zakon, to je ZIZ, ne bi prišla v poštev določba 185. člena ZIP, po kateri bivša lastnica obdrži pravico še naprej stanovati v prodani nepremičnini. Člen 300 ZIZ je v prehodnih in končnih določbah izrecno predvidel, da se z dnem uveljavitve tega zakona preneha uporabljati ZIP, razen določb o opravi izvršbe in zavarovanja po uradnih osebah oziroma delavcih pri sodiščih, ki opravljajo neposredna dejanja izvršbe ali zavarovanja. ZIZ je bil objavljen 30.6.1998, začel pa je veljati 15.10.1998, po tem datumu uporaba prejšnjih določb ZIP ni več dopustna. Po 210. členu ZIZ ima dolžnik, ki kot lastnik stanuje v družinski stanovanjski hiši ali prodanem stanovanju, pravico stanovati v tej hiši oziroma stanovanju kot najemnik še tri leta od dneva prodaje in ne več, tako kot po prejšnjem 185. členu ZIP, ko je dolžnik pravico stanovati imel brez omejitve. Če je sodišče menilo, da glede na spremembo zakona tekom izvršilnega postopka dolžnik ni imel možnosti pred izdajo sklepa o izročitvi biti opozorjen in uveljaviti v smislu člena 210. novega ZIZ oziroma do dražbenega naroka podati predlog, da obdrži to pravico, bi moralo dolžnika pozvati pred izdajo sklepa o izročitvi, da se izjavi, ali želi uveljaviti to pravico, ker prejšnji zakon tega ni predvidel, ne pa se opreti na stari zakon, ki je že prenehal veljati. Upnik zato predlaga, da se pri izdaji izpodbijanega sklepa v celoti uporabijo določbe ZIZ in zato določi še rok za dolžnikovo izselitev, ki je v skladu z novim ZIZ tudi izvršilni naslov, podrejeno predlaga, da se v zvezi z izpodbijanim sklepom naloži sodišču prve stopnje izdaja dopolnilne odločbe.

Pritožba ni utemeljena.

Iz podatkov spisa je razvidno, da je ves postopek, vključno z dražbo in izdajo sklepa o domiku nepremičnine, tekel v času veljavnosti ZIP, sklep o domiku je postal pravnomočen že 3.9.1997. Izpodbijani sklep je izdan le še zaradi formalnega dokončanja izvršilnega postopka.

Upnik je pridobil lastninsko pravico na nepremičnini že z domikom, to je takrat, ko je bila dražba končana. Vpis v zemljiško knjigo ima v tem primeru le deklaratoren značaj in ker gre le še za odločbo, s katero se bo še formalno zaključil izvršilni postopek, tudi po mnenju pritožbenega sodišča ni pravne podlage za izdajo tega sklepa po določbah ZIZ, čeprav je formalno v času izdaje izpodbijanega sklepa res veljal že ZIZ, ki pa, kot pritožnik sam ugotavlja, povsem drugače - strožje ureja dolžnikove pravice na prodanem stanovanju (primerjava med 185. členom ZIP in 210. členom ZIZ). Da so prehodne določbe ZIZ pomanjkljive in jih ni mogoče dosledno uporabiti, je bilo v sodni praksi že rečeno. Že za prvo fazo, ko se odloča o ugovoru zoper sklep o izvršbi, so sodišča zaradi pomankljivih prehodnih določb zavzela stališče, da določb ZIZ ni mogoče dosledno uporabiti v vseh primerih po 15.10.1998. Še toliko manj je zato te določbe mogoče uporabiti za nadaljnje faze izvršilnega postopka, že zaradi ustavne prepovedi povratne veljave pravnih aktov (čl. 155 URS). Ker je sodišče prve stopnje za konkretni primer, ko se je ves izvršilni postopek vodil po določbah ZIP, pravilno tudi izpodbijani sklep, s katerim je formalno zaključilo ta izvršilni postopek, izdalo po določbah tega zakona.

Pritožbeno sodišče je zato neutemeljeno pritožbo upnika zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.